S ciljem zmanjševanja plastičnih odpadkov, ki pomenijo veliko težavo za okolje, je Evropska komisija oblikovala predlog prepovedi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki se najpogosteje znajdejo med smetmi na evropskih obalah in morjih.
Vsako leto več kot 6,4 milijona ton plastike nenadzorovano pristane v okolju, tudi v morjih, kjer na svetovni ravni predstavljajo 85 odstotkov vseh odpadkov. Na velike količine plastičnih smeti pa se je Evropska komisija odzvala z nedavnimi predlaganimi ukrepi.
S temi bi tako prepovedala uporabo največkrat zavrženih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, če so na voljo cenovno dostopne alternative. Med te spadajo vatirane palčke, plastični pribor, krožniki, slamice, držala za balon in drugo.
Pogosto, kar v 27 odstotkih, je del tovrstnih odpadkov tudi izgubljena ali v okolje zavržena ribolovna oprema, zaradi česar namerava Bruselj obstoječi okvir politike dopolniti s shemami odgovornosti proizvajalca v zvezi z ribolovnim orodjem, ki vsebuje plastiko.
Plastični odpadki na svetovni ravni predstavljajo 85 odstotkov vseh smeti v morju.
Dva plastična otoka, v katerem so združene spirale plastičnih smeti, sta v Tihem oceanu.
Zmanjševanje odpadnih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so plastične posode za živila živila ali lončki za pijače, bodo članice Evropske unije morale doseči s sprejetjem ukrepov na državni ravni, spodbujanjem alternativnih proizvodov ali preprečevanje brezplačne distribucije plastičnih proizvodov za enkratno uporabo.
Predlog vključuje tudi obveznosti za proizvajalce, ki bodo morali pripomoči h kritju stroškov ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja. Sodelovali bodo tudi pri ozaveščanju v zvezi s številnim proizvodi, prav tako pa bodo deležni spodbud za razvoj do okolja bolj prijaznih alternativ za tovrstne izdelke.
Za članice Evropske unije bo obvezno tudi zbiranje uporabljenih plastenk za pijače, te bodo morale do leta 2025 zbrati v 90 odstotkih, kar lahko dosežejo na primer z uvedbo kavcij, je tudi sporočilo Evropske komisije.
S ciljem zmanjševanja plastičnih odpadkov, ki so velika ekološka težava, je Evropska komisija oblikovala predlog prepovedi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki se najpogosteje znajdejo med smetmi na evropskih obalah in morjih. Med temo si vatirane palčke, plastični pribor, krožniki, slamice, držala za balon in drugo.
Poleg tega bo za določene proizvode uvedeno jasno in standardizirano označevanje o odlaganju odpadkov ter škodljivih vplivih na okolje. Države članice pa bodo morale potrošnike ozaveščati o negativnem vplivu onesnaževanja okolja s plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo in ribolovnim orodjem ter o možnostih ponovne uporabe in ravnanja s temi odpadki.
Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, odgovoren za trajnostni razvoj, je ob tem poudaril, da so plastični odpadki resna težava in da je treba v tem boju stopiti skupaj. "Ker plastični odpadki končajo v zraku, na tleh, v morjih in v naši hrani," je dodal.
"Plastika je lahko fantastična, ampak uporabljati jo moramo bolj odgovorno," pa je dejal podpredsednik komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost. Ob tem pa tudi dodal, da "plastični izdelki za enkratno uporabo niso pametna ekonomska in okoljska izbira, današnja predlagana pravila pa bodo tako gospodarstvu kot potrošnikom pomagala, da se preusmerijo v trajnostne alternativne izdelke".
Plastične smeti, ki pristanejo v morju, se postopoma spreminjajo v globalno plastično juho. Danes koščke plastike najdemo v skoraj vsakem kilometru morske vode. Zaradi morskih tokov so se plastični odpadki združili tudi v velike spirale, otoke. Dva plastična otoka sta znana v Tihem oceanu, med katerimi je največji že v velikosti srednje Evrope.
Kot je že pred leti opozorili v poročilu World Economic Forum in fundacija Ellen MacArthur, če ne bo prišlo do sprememb, bo do leta 2050 bo v morju po kilogramih več plastike kot rib.Proizvodnja plastike pa je danes za razliko od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja za dvajsetkrat večja, je podatek, ki so ga tudi navedli v Bruslju.
Problem običajne plastike ki ni biološko razgradljiva, je tudi, da se dolgo razkraja. Plastenka za pijačo na primer na mikrodelce razpada celih 450 let, plastični obročki za pločevinke 400 let, medtem ko razgradljivi plastični obročki za pločevinke razpadajo šest mesecev. Plastična vrečka se razkraja med 10 in 20 leti, ribiška vrvica pa 600 let.
Težava običajne plastike, ki ni biološko razgradljiva, je tudi, da se dolgo razkraja. Plastenka za pijačo na primer na mikrodelce razpada celih 450 let, plastični obročki za pločevinke 400 let, medtem ko razgradljivi plastični obročki za pločevinke razpadajo šest mesecev. Plastična vrečka se razkraja med 10 in 20 leti ribiška vrvica pa 600 let.
Pri čemer pa koščki plastike, predvsem mikrodelci, prek živalskega vodnega sveta vstopajo tudi v človeško prehranjevalno verigo. Organizmi, ki se prehranjujejo s planktonom, poleg svoje naravne hrane pojedo tudi te majhne delce plastike. Raziskave vzorcev iz severnega Tihega oceana so na primer pokazale, da je v zgornjih plasteh morja ponekod že 46-krat več plastike kot planktona.
Mikroplastika se tako pogosto znajde v zraku, vodi in hrani.
Za članice Evropske unije bo obvezno tudi zbiranje uporabljenih plastenk za pijače, katere bodo morale do leta 2025 zbrati v 90 odstotkih, kar lahko dosežejo na primer z uvedbo kavcij, je tudi sporočilo Evropske komisije.
Predlagane urepe morajo potrditi še Evropski parlament in članice EU. Komisija jih poziva, naj ga obravnavajo prednostno, da bi bil konkreten rezultat dosežen še pred volitvami maja 2019.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.