umetna inteligenca
Ponedeljek, 23. 11. 2020, 22.30
2 tedna, 1 dan
Delovna mesta se spreminjajo
Kakšna bodo delovna mesta v prihodnjih letih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,43
1
V začetku leta je delo na domu opravljalo manj kot pet odstotkov zaposlenih, niti leto pozneje pa je ta delež že presegel eno polovico.
Pri Svetovnem gospodarskem forumu so izpostavili štiri dejavnike, ki bodo v naslednjih letih spremenili zakonitosti dela in na novo definirali naša delovna mesta.
Pandemija koronavirusa je korenito spremenila delo in delovna mesta. Ne gre le za prilagoditve, ki smo jih zaradi neugodnih epidemioloških razmer sprejeli v hipu, temveč tudi za pospeševanje trendov, ki so se pred epidemijo marsikje premikali po polžje.
Delo na domu – od eksotike do najboljše rešitve (kjer je mogoče)
Eden od trendov, ki jih je epidemija močno pospešila, je zagotovo delo na domu. V začetku leta je delo na domu opravljalo manj kot pet odstotkov zaposlenih, niti leto pozneje pa je ta delež že presegel eno polovico.
Ob tem pa je treba upoštevati, da je zelo visok delež dela na domu preprosto nedosegljiv, ker ni malo poklicev, ki zaradi svoje narave dela od doma ne omogočajo.
Delo na daljavo postaja trajno
Mnoga tehnološka podjetja, med njimi tudi velikani, kot so Facebook, Google, PayPal in Siemens, so po skoraj prisilni uvedbi dela na domu spoznala dobre strani takšnega modela in so že sprejela dolgoročne ali kar trajne politike dela na daljavo.
Toda za mnoge zaposlene in njihove delodajalce je delo na daljavo, predvsem na domu, nekaj povsem novega, kar od njih zahteva temeljito prenovljene načine razmišljanja in sodelovanja. V nastajajoči novi normalnosti lokacijsko porazdeljenega dela bodo znanja in veščine, kot so komuniciranje, povezovanje, empatija in prožnost imele še veliko večjo vlogo kot pri delu v prostorih podjetja.
Mnoga tehnološka podjetja, med njimi tudi velikani, kot so Facebook, Google, PayPal in Siemens, so po skoraj prisilni uvedbi dela na domu spoznala dobre strani takšnega modela in so že sprejela dolgoročne ali kar trajne politike dela na daljavo.
Prednosti in slabosti
Tudi (najbolj trmasti) delodajalci spoznavajo, da ima delo na domu, kjer je seveda izvedljivo, veliko dobrih strani. Študije kažejo, da zaposleni na domu delajo dlje (že zaradi prihranjenega časa za vožnjo do delovnega mesta in nazaj) in so bolj produktivni od kolegov, ki svoje delo opravljajo na delovnem mestu.
Seveda pa je treba te prednosti uskladiti s tveganjem pregorelosti, ki se lahko pojavi ob okrepljenih obremenitvah, in z neizogibno osamljenostjo, ki jo spremlja delo znotraj domačih štirih sten.
Delo na daljavo je manj diskriminatorno
Epidemija je pokazala, da tudi ljudje v samoizolaciji ali tisti z blagim potekom bolezni lahko učinkovito opravljajo svoje delo od doma.
Toda delo od doma odpira priložnosti – četudi v nekaterih primerih samo za skrajšani delovni čas – tudi za druge skupine delavcev, izpostavljajo pri Svetovnem gospodarskem forumu. Med njimi so tako delavci iz oddaljenih krajev ali tudi druge strani sveta kakor tudi ljudje, ki morda ne morejo normalno prihajati na delovno mesto, a so vendarle zmožni dobro opraviti svoje delo.
Prednosti dela na domu je treba uskladiti s tveganjem pregorelosti, ki se lahko pojavi ob okrepljenih obremenitvah, in z neizogibno osamljenostjo, ki jo spremlja delo znotraj domačih štirih sten.
Drug dejavnik: zeleno gospodarstvo
Delo na daljavo oziroma delo od doma pa je samo eden od štirih pomembnih dejavnikov, ki bodo oblikovali naša delovna mesta v naslednjih letih. Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma bodo številne nove poslovne priložnosti prihajale s področja okoljske prijaznosti.
Do leta 2024 naj bi vozilom na električni pogon nabavna cena toliko padla, da se bo izenačila s cenami sorodnih vozil, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem.
Največji svetovni maloprodajni trgovec Amazon že pospešeno "elektrificira" svoj vozni park, kar je le eden od kazalnikov vedno večjega pomena zelenega gospodarstva.
Priložnosti zelenega gospodarstva
Mnoga današnja delovna mesta so ogrožena ali bodo celo izginila zaradi avtomatizacije in politik, ki zahtevajo zmanjševanje ogljikovih izpustov, a ravno zelena ekonomija odpira možnosti za nova delovna mesta, kjer bodo zaposleni v izginjajočih poklicih lahko našli svojo novo priložnost.
Ta proces opazujemo že danes, saj je digitalna transformacija v zadnjem desetletju spremenila (skoraj) vsako podjetje (vsaj do neke mere) v tehnološko podjetje.
Tretji dejavnik: svobodni profesionalci
Nekoč je veljajo, da je zaposlitev pri enem delodajalcu ogledalo dvostranskega zadovoljstva in uspešnega sodelovanja med zaposlenim in delodajalcem. To sicer še vedno velja, a novi poslovni modeli, katerega odličen primer je Uber, nakazujejo, da bodo vedno več delovnih nalog opravljali svobodni profesionalci v okviru kratkotrajnih projektov na zahtevo.
Digitalna transformacija je v zadnjem desetletju spremenila (skoraj) vsako podjetje (vsaj do neke mere) v tehnološko podjetje.
Pri nas ta trend sicer še ni tako razširjen kot na Zahodu, sicer pa ga marsikdo izrablja za prikrivanje prekarnosti. V osnovi je to dobro zamišljen model, ki strokovnjakom na različnih področjih omogoča sodelovanje na različnih projektih, a kot marsikatera druga dobra ideja je z napačno izvedbo tudi ta zlorabljena.
Samostojno delo ostaja pri nas večinoma še vedno zadnja rešitev za tiste, ki ne morejo priti do želene zaposlitve, medtem ko najbolj nadarjeni posamezniki na Zahodu tako dobivajo številne ugodne projekte in ob tem ohranjajo popolno prilagodljivost.
Četrti dejavnik: avtomatizacija
Četrta industrijska revolucija, ki jo poganja avtomatizacija, z njo pa zadnje čase tesno povezana umetna inteligenca, bo gotovo ukinila mnoga preprosta delovna mesta, a bo obenem ustvarila nova, ki bodo od zaposlenih zahtevala veliko več posebnih znanj in ustvarjalnosti.
Informacijska tehnologija gotovo ne more nadomestiti vsega dela – predvsem ne more nadomestiti človeške ustvarjalnosti. Inteligentne tehnologije in naprave gotovo ukinjajo mnoga delovna mesta, a jih veliko več bogati in tudi ustvarja mnoga nova.
Avtomatizacija bo odpravila nekatera rutinska in nevarna delovna mesta, a bo hkrati ustvarila nova z višjimi zahtevami in večjo dodano vrednostjo.
Že vmesni koraki prinašajo prednosti
To se nazorno vidi tudi pri logistiki. Kljub velikim obetom samovozečih vozil povpraševanje po voznikih tovornjakov po vsem svetu narašča, ker v dinamičnih razmerah prometa le (dober) voznik lahko takoj sproti vrednoti vse dejavnike in se v istem trenutku odzove.
Tehnologija očitno ne bo kmalu nadomestila voznikov, a še preden samovozeča vozila zaživijo v celoti, bo razvoj te tehnologije vplival na razvoj varnostnih sistemov in udobja na obstoječih vozilih, zaradi česar bo delo voznikov varnejše in prijetnejše.
Zmagovalci bodo hitro poprijeli aktivne vloge
Človek in tehnologija se bosta vedno intenzivneje prepletala na delovnih mestih, naloga nekih novih voditeljev pa bo uskladiti in optimizirati delovne tokove človeka in tehnologije.
To pa bo samo ena od novih vlog, ki nastajajo, s katero bi podjetja lahko poskusila oblikovati svojo želeno prihodnost, namesto da bi se zgolj zadovoljila s tem, da poskusijo obvladati prihodnost v novih nastajajočih oblikah.
1