Nedelja, 8. 11. 2020, 21.28
3 leta, 5 mesecev
Pričakovanja, povezana s 5G, so velika
Ali bo internetu stvari sledil internet čutov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
Pri švedski telekomunikacijski družbi Ericsson menijo, da je vizija interneta čutov uresničljiva do leta 2030.
Veliko vprašanje je, ali se bo po koncu pandemije življenje na delovnih mestih nadaljevalo tako, kot smo ga bili navajeni, še večje pa, kako bodo digitalne tehnologije bogatile oddaljena delovna mesta.
Zaradi želje po zmanjšanju epidemiološkega tveganja so se delovna mesta, katerih narava je to dopuščala, prisilno preselila na domove, a so se medtem vendarle začele kazati prednosti, ki jih vsaj delno izvajanje dela na daljavo, kjer je to mogoče, prinaša.
Nove možnosti prinašajo tudi nova pričakovanja
Eden od razlogov, zakaj je bil tak prehod na delo na daljavo veliko uspešnejši, kot bi bil na primer pred desetimi leti, je visoka stopnja razvoja zmogljivih komunikacijskih tehnologij in digitalizacije na sploh.
Prihajajoča tehnologija mobilnih komunikacij pete generacije prinaša nove možnosti, zagotovo veliko večje za komunikacijo med napravami, a tudi za osebno komunikacijo. Toda ali bodo spremenjene okoliščine ustvarile tudi nova pričakovanja in ali si upamo napovedati, kako se bo v naslednjem desetletju spreminjalo delo na daljavo?
V današnjih oddaljenih pisarnah, tudi na domu, lahko uporabljamo samo čuta sluha in vida.
Slika in zvok ne bosta več dovolj
Odgovore ponuja poročilo švedske komunikacijske družbe Ericsson z naslovom Dematerializirana pisarna. Ena izmed trditev je, da v novih in sodobn(ejš)ih komunikacijskih omrežjih ne bomo več prenašali samo podatkovnih datotek, slike in zvoka, temveč da bodo te lahko omogočile nastanek interneta čutov.
Svojo vizijo Ericsson gradi na izsledkih raziskave, ki so jo opravili v 16 državah, med katerimi sicer ni Slovenije. Odgovori nakazujejo, da poleg vida in sluha, ki že zdaj sodelujeta v naši digitalni izkušnji, tudi drugi čuti, kot so otip, vonj in okus, postajajo del naših pričakovanj v digitalni komunikaciji.
Zanimivo tudi za tiste, ki z umetno inteligenco niso imeli stikov
Skoraj tri petine vprašanih že ima izkušnje z navidezno resničnostjo (VR), obogateno resničnostjo (AR) in umetno inteligenco (AI), ravno ti pa so najbolj naklonjeni viziji delovnih postaj, ki bi omogočale zaznavo ljudi in predmetov na daljavo, čim bolj podobno izkušnji resnične fizične prisotnosti s čim več čuti.
Kakšna so današnja pričakovanja o internetu in digitalni komunikaciji čez deset let?
A tudi med tistimi, ki še nimajo izkušenj z VR, AR in AI in bi se s temi tehnologijami želeli čim prej srečati pri svojem delu, je zelo velik delež tistih, ki bi jih takšno okrepljeno oddaljeno delovno okolje (zelo) zanimalo. Pri Ericssonu verjamejo, da bi se ta vizija do leta 2030 lahko uresničila.
- Skoraj šest od 10 vprašanih meni, da se bo število spletnih sestankov stalno povečevalo, prav tako pa bo naraščala potreba po boljši podpori za oddaljene interakcije,
- 77 odstotkov vprašanih meni, da bo internet čutov v poslovnem svetu omogočil tudi razvoj bolj trajnostno usmerjenih poslovnih modelov,
- internet čutov bodo uporabljali tudi strokovnjaki za prodajo in trženje, pri čemer je 59 odstotkov vprašanih prepričanih o prostorski uporabi videa, 50 odstotkov pa jih dodatno meni, da bo uporaba temperaturnih zaznav omogočila bolj poglobljeno izkušnjo za potrošnike do leta 2030,
- 73 odstotkov vprašanih iz vrst vodilnih meni, da bodo hrano, ki jo sicer strežejo v restavracijah v podjetjih, digitalno obogatili tudi na ravni okusov, in to do leta 2030,
- 66 odstotkov vprašanih meni, da jim bo tehnologija do leta 2030 omogočila zaznati, ali je sodelavec žalosten, to možnost zaznave občutja pa bodo imeli tudi delodajalci sami.
V raziskavi je sodelovalo skoraj osem tisoč zaposlenih v podjetjih, kjer opravljajo pretežno pisarniško delo. V vsaki od 16 sodelujočih držav (Avstralija, Brazilija, Kitajska, Mehika, Indija, Japonska, Savdska Arabija, Rusija, Južnoafriška republika, Južna Koreja, Katar, Švedska, Turčija, Združeni arabski emirati, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike) so poskrbeli za reprezentativen vzorec po starosti, polovica sodelujočih pa je na vodstvenih delovnih mestih.
