umetna inteligenca
Torek, 28. 10. 2025, 4.00
8 ur, 39 minut
Spotkast
Dr. Aida K. Latifić: Digitalna preobrazba ni izbira, je odgovornost #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
V času, ko umetna inteligenca iz teorije preskakuje v vsakdan, Slovenija pospešeno išče ravnotežje med tehnološkim napredkom, etiko in uporabnostjo. Dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo, raziskovalka na področju podatkovnih tehnologij, umetne inteligence in tehnologije veriženja blokov (blockchain) ter prejemnica naziva inženirka leta 2019, spada med tiste, ki razumejo oba svetova – znanstvenega in človeškega. Njena zgodba se začne v begunskem centru v Mariboru in nadaljuje med podatki, algoritmi in vizijo digitalne Slovenije. V pogovoru govori o zaupanju v tehnologijo, vključevanju žensk v digitalne poklice, pomanjkanju digitalnih kompetenc v gospodarstvu in o tem, zakaj, kot pravi sama, "digital first" nikoli ne pomeni "digital only."
"V Slovenijo sem prišla leta 1992, ko se je začela vojna v Bosni in Hercegovini," pove mirno. Prve dve leti in pol je z družino preživela v begunskem centru v Mariboru. "Veliko otrok nas je bilo. Družili smo se, igrali košarko, odbojko," se spominja. Kot eno ključnih potez takratnega časa izpostavi odločitev države, da je med begunci prepoznala učitelje in profesorje ter vzpostavila begunsko osnovno šolo.
"Digitalna preobrazba ni vprašanje tehnologije, ampak zaupanja in kulture," poudarja Aida, ki verjame, da bomo prihodnost gradili z znanjem, sodelovanjem in odprtostjo.
Kasneje se je vključila v redni izobraževalni sistem in vztrajno gradila svojo pot – od raziskovalke do prejemnice naziva inženirka leta 2019. "Me, inženirke, smo pogosto nekje v ozadju – opraviš svoje delo, a se ne izpostavljaš," pravi. Naziv ji je prinesel odgovornost in spodbudo. "Pisali so mi učitelji, ki so rekli, da moja zgodba lahko pomaga drugim. Ena od študentk mi je celo napisala: 'Če lahko ona, potem pa je tudi zame priložnost.'"
"V Sloveniji kronično primanjkuje IKT-strokovnjakov," pravi. "Bazen fantov, ki se odločajo za tehnične poklice, smo skoraj izčrpali, pri dekletih pa imamo še zalogo. "Pilotni projekt prekvalifikacij, namenjen ženskam, je pritegnil kar 500 udeleženk. "Če želimo doseči več IKT-strokovnjakov, samo izobraževalni sistem ne bo dovolj." Po njenih besedah se ravno v raznolikosti ekip skriva prihodnost: "Mešane ekipe – tehnične in družboslovne, moške in ženske – so tiste, ki ustvarjajo najboljše rešitve."
Danes na ministrstvu povezuje znanost in prakso – predvsem tam, kjer slovenska podjetja še iščejo pot v digitalni svet.
Slovenija na razpotju digitalne preobrazbe
Ko beseda nanese na slovensko gospodarstvo, pove jasno: "Umarjevo poročilo kaže, da več kot polovica slovenskih podjetij ni zaznala potrebe po digitalizaciji." To po njenem pomeni resno tveganje za konkurenčnost. "Podjetja, ki se ne bodo lotila digitalne preobrazbe in vključevanja sodobnih tehnologij v svoje procese, v nekaj letih ne bodo več obstajala na trgu."
!Ključ je sodelovanje. Le skupaj lahko ustvarimo družbo, ki razume, uporablja in nadzoruje tehnologijo – ne pa obratno," je v pogovoru poudarila Aida.
Država in Evropska komisija po njenih besedah zagotavljata konkretne mehanizme pomoči. "Evropska digitalna inovacijska stičišča so namenjena prav temu, da pomagajo podjetjem pri digitalni preobrazbi." Tokrat bo, dodaja, "polovico prispevala Evropska komisija, polovico pa država, zato bodo vsi stroški za podjetja pokriti, predvsem za mala in srednja podjetja".
Cilj je jasen: "Vzpostaviti celovit ekosistem podpore gospodarstvu." Pri tem omenja tudi tovarno umetne inteligence, superračunalnik, ki je "namenjen predvsem podjetjem, ki razvijajo rešitve in storitve umetne inteligence", ter nacionalni program za umetno inteligenco do leta 2030.
"Velikokrat slišimo, da Evropa preveč regulira. A regulacija je nujna, če želimo, da ljudje zaupajo tehnologiji," poudarja. "Gre za pametno regulacijo – takšno, ki ne zavira inovacij, ampak jih spodbuja. "Po njenih besedah mora biti umetna inteligenca razvita po načelu etika by design. "Pravila moramo imeti jasno postavljena že pri zasnovi, ne šele na koncu, ko gre kaj narobe."
Ob koncu pogovora se vrne k vrednotam, ki jo spremljajo že od otroštva: "Vse vam lahko vzamejo, samo znanja ne. Zato vlagajmo vase – v znanje, v sodelovanje in odprtost. "Digitalna preobrazba po njenem ni zgolj vprašanje tehnologije, ampak vprašanje zaupanja in kulture. "Ključ je sodelovanje. Le skupaj lahko ustvarimo družbo, ki razume, uporablja in nadzoruje tehnologijo – ne pa obratno."
"Če želimo napredovati kot družba, moramo vlagati vase – v znanje, sodelovanje in odprtost," pravi Aida.
