Delo od doma je in bo ostalo nova resničnost

Zastoj velikega dela gospodarstva in upoštevanje omejitvenih ukrepov za zajezitev pandemije koronavirusa sta se nemudoma odrazila tudi na trgu dela, trenutne razmere pa so precej negotove. Kriza je številna slovenska podjetja prisilila k večji digitalizaciji, spremenjenemu poslovanju, delu na daljavo, novim oblikam dela in drugačnim načinom izobraževanja.

Novice Zadnji podatki: potrdili 13 novih okužb

"Delodajalci so večinoma, kolikor so lahko, uporabili ukrep pošiljanja delavcev na čakanje na delo ali delo od doma," razmere opisuje Jani Zupan iz kadrovske agencije Profil, ki je specializirana za iskanje vodstvenega kadra in strokovnih profilov. Po njegovih besedah se menedžment v času trenutne krize ukvarja z več ključnimi izzivi:

1. Kako organizirati delo v okvirih "varnega" delovanja, še posebej v proizvodnih podjetjih in panogah, kjer je potrebna bližina med sodelavci zaradi narave poslovnih procesov?
2. Kako zagotavljati vsaj nek obseg/prihodek iz poslovanja in sprejeti ukrepe za zmanjšanje stroškov, da bi po odpravljenih ukrepih in zagonu gospodarstva podjetje ostalo v primerni "kondiciji"? Tukaj upoštevajo ukrepe, skladne z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), kot je na primer ukrep čakanja na delo.
3. Trenutno je precej pogosto v izvajanju delo od doma, zato menedžment ugotavlja, za katera delovna mesta in na kakšen način lahko organizirajo delo od doma.
4. V povezavi s spremenjenim poslovanjem in negotovostjo poskušajo nekateri delodajalci razumeti tudi počutje zaposlenih in pridobiti njihove povratne informacije. V ta namen so v Profilu razvili kratko anketo za delodajalce, prek katere lahko zaposleni odgovorijo na številna vprašanja in tako zagotovijo informacije svojemu vodstvu, ki lahko omogoči tudi bolj učinkovito poslovanje.
5. Veliko se jih ukvarja tudi s predvidevanjem novih razmer po omilitvi oziroma odpravi ukrepov, predvsem v iskanju drugačnih oziroma novih poslovnih rešitev in modelov.
6. V Profilu opažajo precej več vprašanj in prošenj s strani kandidatov, kako se lotiti iskanja nove zaposlitve, zato so razvili različne programe kariernega svetovanja.

Delo od doma kot nova resničnost

Če je bilo še dober mesec dni nazaj delo od doma, predvsem zaradi birokratskih ovir in nezaupanja delodajalcev, praktično neizvedljivo, je ob izbruhu pandemije čez noč le-to postalo mogoče ali celo edino dopustno.

Danes inšpektorji ne preverjajo več, ali ima delavec doma dovolj kvadratnih metrov prostora za delo, delodajalci pa celo ugotavljajo, da je delo od doma v nekaterih primerih bolj fleksibilno, boljše in tudi učinkovitejše kot sicer.

Novice Zaradi izbruha koronavirusa tudi množičen prehod na delo na daljavo

"Delo od doma je nova resničnost. Če smo se o delu od doma 'sramežljivo' pogovarjali zadnjih nekaj let, bo resničnost ta, da bo verjetno v našem podjetju po krizi delo od doma predstavljalo 25–30 odstotkov vsega dela. Do zdaj ga je manj kot odstotek," pojasnjuje Tilen Prah iz kadrovske agencije Kariera.

Delodajalci bi morali več pozornosti posvetiti zaposlenim

Ali delodajalci v Sloveniji v tem trenutku sprejemajo modre kadrovske odločitve? Zupan odgovarja, da velika večina sprejema interventne in hitre odločitve, ki pa bolj milijo trenutni položaj, kot pa rešujejo podjetje na dolgi rok. To je sicer zanj razumljivo, saj se predvideva, da bodo razmere trajale največ nekaj mesecev, a opozarja, da zagotovil ni.

"Skoraj zagotovo bo več dela od doma, verjetno bodo nekatere panoge tudi spremenile modele poslovanja in predvidevale tudi nova dodatna tveganja," napoveduje Jani Zupan iz kadrovske agencije Profil. Foto: Osebni arhiv "Menim, da bi morali lastniki kapitala in menedžment več pozornosti nameniti zaposlenim, njihovemu počutju in predlogom. Nekaj, kar postaja nova resničnost, je, da kar nekaj delodajalcev ugotavlja, da je delo od doma možno za precejšen del zaposlenih, saj je delo pogosto opravljeno celo bolje in bolj učinkovito," poudarja Zupan in ob tem opozarja na težavo zagotavljanja ustreznega razmerja med delom in počitkom delavca, ki delo opravlja doma.

Znani so namreč primeri, da morajo biti ti delavci vodjem nenehno na voljo po telefonu in elektronski pošti, kar ni prav.

Bo prekarnega dela še več?

Na vprašanje, ali nov način dela delodajalcem odpira še več manevrskega prostora pri izogibanju sklepanja novih pogodb o redni zaposlitvi in s tem povečanju prekarnega dela, Prah predvideva, da to ne bo imelo večjega vpliva.

"Tudi delodajalci so iskali načine, kako ponuditi zaposlenim neke dodatne nefinančne 'priboljške'. Zdaj, ko so spoznali, da delo od doma v nekem obsegu vsekakor daje dodano vrednost, da z novimi orodji omogoča enak angažma zaposlenih, bo ta tip dela vsekakor dodana vrednost delodajalca, ki ga bo ponujal in seveda ne zahteval nečesa v zameno. Če delodajalec na primer prihrani pri stroških prevoza na delo in najemu pisarn, se ta strošek prelije v opremljanje zaposlenih z vsemi orodji za delo od doma," pojasnjuje Prah.

S sodelavci v živo lažje delimo ideje, zamisli, osebne stiske in razmišljanja. Med sodelavci so namreč pogosto spletena dobra prijateljstva, ki presegajo samo delo.

Socialni vidik dela v kolektivu ni zanemarljiv

Pri takšnem trendu pa se po Zupanovih besedah postavlja vprašanje merjenja delovne učinkovitosti in kakšen obseg dela je primeren za delo od doma ter za katera delovna mesta. Dodatno se postavlja tudi vprašanje socialne alienacije.

"Dvomim namreč, da vsem delo od doma ustreza, saj zmanjšuje stik s kolegi v podjetju ter korenito spreminja življenjski slog. Ljudje smo namreč družbena bitja in druženje potrebujemo. S sodelavci v živo lažje delimo ideje in zamisli, pa tudi osebne stiske in razmišljanja. Med sodelavci so namreč pogosto spletena dobra prijateljstva, ki presegajo samo delo. Sistem dela bi tako postal popolnoma drugačen, poraja se tudi vprašanje prostega časa, marsikdo si tudi sam težje organizira delo, zato potrebuje jasnejša navodila nadrejenih," slabosti našteva Zupan.

Zaposlovanja novih delavcev praktično ni

S krizo je ob izbruhu koronavirusa povpraševanje po novih delovnih mestih upadlo v večini panog oziroma se je celo ustavilo, ponekod tudi že odpuščajo. "Realno število potreb po kadrih je v tem trenutku za od 70 do 80 odstotkov nižje kot v prvi polovici marca. Tisti, ki še zaposlujejo, pa delavce trenutno iščejo v zdravstvu, farmaciji, informacijski tehnologiji, delno logistiki in trgovini," pojasnjujejo v kadrovski agenciji Kariera, kjer so kljub temu polno zaposleni. Kadrovskim oddelkom delodajalcev namreč svetujejo na področju delovnih razmerij.

"Strošek in delo kadrovskih ter računovodskih služb sta se zaradi prilagajanj izredni zakonodaji v zadnjem mesecu podvojila," opozarja Tilen Prah iz kadrovske agencije Kariera. Foto: Osebni arhiv "Izredne razmere vladajo že celoten zadnji mesec in še kar trajajo. Večina podjetij se ukvarja s pravilnimi obračuni plač, popravki le-teh, spremembami ter korekcijami programske opreme, ki gredo v desettisoče evrov. "Strošek in delo kadrovskih ter računovodskih služb sta se zaradi prilagajanj izredni zakonodaji v zadnjem mesecu podvojila," opozarja Tilen Prah iz kadrovske agencije Kariera.

Delodajalcem sive lase po njegovih besedah povzročajo predvsem izzivi s področja prevoza na delovno mesto, odsotnosti zaradi nezmožnosti varstva otrok in spremljanje sprememb zakonodaje na področju nadomestil države za delavce, ki delajo, ter tiste, ki so na čakanju.

Odpuščanj še ni konec

Potem ko je odjeknila novica, da bo kitajski Hisense v Sloveniji tudi zaradi koronakrize odpustil tisoč zaposlenih, je Prah prepričan, da se bo zmanjševanje zaposlenih v Sloveniji vsekakor še nadaljevalo.

"Menim, da še nismo na vrhu. Nekatere panoge bodo 'rezultate' krize začele čutiti šele v drugi polovici leta, ko se bodo ponovno vzpostavili trgi in bodo prodajne številke ter rezultati začeli kazati realno sliko, saj trenutna pač ni," opozarja.

Novice "Kitajski lastniki Gorenja si niti sami ne želijo priznati, kaj jih čaka" #video

Tudi Zupan spomni, da so izkušnje preteklih ekonomskih kriz pokazale, da so predvsem multinacionalke brez kakršnihkoli posebnih socialnih zadržkov odpuščale zaposlene. "Njihovo glavno gonilo je profitabilnost, zato pričakujem, da bo v tej krizi podobno. Specifično bo predvsem to, da so in bodo nekatere panoge utrpele večje izpade dohodkov, predvsem tiste, ki imajo poslovanje bolj ali popolnoma omejeno zaradi socialnega distanciranja in prepovedi združevanja (turizem, gostinstvo, organizacija dogodkov ipd.)," napoveduje.

Čakajo nas strukturne spremembe trga dela

Sogovornika se strinjata, da se bo trg dela po koncu koronakrize strukturno spremenil. Zupan poudarja, da so se že zdaj za uspešnejša izkazala tista podjetja, ki so bolj fleksibilna pri zaposlovanju, ki več pozornosti namenijo zadovoljstvu zaposlenih ter njihovim predlogom in počutju. Enako velja tudi za iskalce zaposlitve. Bolj kot bodo fleksibilni in opremljeni s širšim naborom znanj in kompetenc, lažje bodo našli primerno zaposlitev ali pa zamenjali zaposlitev med panogami.

"Nehvaležno je napovedovati, vendar skoraj zagotovo bo več dela od doma, verjetno bodo nekatere panoge tudi spremenile modele poslovanja in predvidevale tudi nova dodatna tveganja. Za pričakovati je dvig brezposelnosti, še posebej, če bo trenutna epidemiološka kriza povzročila daljšo gospodarsko krizo. V tem primeru je za pričakovati panožno strukturo odpuščanj," je prepričan Zupan.

Novice Inšpektorat zaradi nezakonitega delovanja oglobil deset gostinskih obratov

Prah pa napoveduje, da bo koronakriza največji pečat pustila delno pri milenijcih, še bolj pa na generaciji Z (vanjo spadajo rojeni leta 1995 in kasneje). "Mladi do nekje 35 let, ki so v zadnjem desetletju prihajali na trg dela, so več ali manj doživljali samo rast gospodarstva, ekspanzijo, potovanja v tujino, delo v tujini ipd. ... V zadnjih desetih letih smo doživeli tudi nor 'boom espeizacije', ki je v neki meri ustrezal mladim; nizki stroški, večji neto prihodki, fleksibilnost; na drugi strani pa tudi uporabnikom/kupcem njihovih storitev. Vendar je veliko njih v nekaj tednih ostalo brez vsega, samo z osnovnim temeljnim dohodkom, ki težko pokrije njihove stroške. Večinoma so njihovi stroški višji, kajti povprečen espejevec je visoko izobražen. Menim, da bo veliko mladih spremenilo razmišljanje in iskalo varnejše oblike zaposlitve pri večjih delodajalcih, ki jim bodo lahko ponudili večjo socialno varnost v primerjavi s svobodnejšim pristopom do dela espejev," še sklene Prah.

Novice Črne napovedi: brez dela skoraj tretjina delovne sile v državi?