Zadnji podatki: potrdili 13 novih okužb

Vlada je danes izdala uredbo o izvajanju začasne premestitve javnih uslužbencev zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z epidemijo novega koronavirusa. Tako bo v času epidemije mogoče hitreje izvesti začasne premestitve med delodajalci v javnem sektorju, ne da bi bili javni uslužbenci zaradi premestitve v slabšem položaju, piše STA.

Vlada je tako na današnji dopisni seji izdala uredbo, s katero želi zagotoviti nemoten delovni proces in javne storitve v času epidemije. Začasna premestitev javnega uslužbenca bo interventni, začasni ukrep, ki prispeva k zagotavljanju nemotenega delovnega procesa pri istem ali drugem delodajalcu v času epidemije, ko lahko pride zaradi okužb, bolezni ali preobremenjenosti do kadrovskih težav, kar bi vplivalo tudi na delovni proces.

Javnega uslužbenca bo mogoče premestiti le delovno mesto, za katero ta izpolnjuje predpisane pogoje in če je delo na tem delovnem mestu sposoben opravljati. Prav tako se ga bo lahko premestilo le na delovno mesto, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima ta javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Premeščeni javni uslužbenec bo v času, ko bo delal pri drugem delodajalcu, upravičen do plače za delo, ki ga opravlja, in druge pravice iz delovnega razmerja. Če pa je pri svojem delodajalcu imel zanj ugodnejšo plačo in druge pravice, mu bodo pripadale zanj ugodnejše pravice, piše STA.

Plačo bo javnemu uslužbencu še naprej izplačeval njegov delodajalec. Delodajalec, h kateremu je javni uslužbenec začasno premeščen, pa bo nastale stroške povrnil delodajalcu javnega uslužbenca.

Glede na uredbo bo delodajalec javnega uslužbenca lahko premestil tudi, če se ta s premestitvijo ne bi strinjal. Začasne premestitve ne pridejo v poštev za starejše delavce, nosečnice in doječe matere, uslužbence na bolniški ali negi, na materinskem, očetovskem ali starševskem dopustu. Prav tako ne bo mogoče začasno premestiti javnega uslužbenca, ki je začasno odsoten zaradi zagotavljanja varstva otrok, javnega uslužbenca, ki dela s krajšim delovnim časom ali če je invalid.

Javnega uslužbenca ne bodo smeli premestiti k drugemu delodajalcu, ki je od njegovega kraja bivanja oddaljen več kot 50 kilometrov.

Uredba sledi tudi načelu, da javni uslužbenec, ki bi bil začasno premeščen, zaradi tega ne sme biti v slabšem položaju.

Začasna premestitev k drugemu delodajalcu bo dopustna najdlje do 31. maja z možnostjo podaljšanja do 30. junija.

V zadnjem času so se v stiski znašli predvsem v domovih za starejše, kjer so se pojavila žarišča okužbe, ne le med oskrbovanci, temveč tudi med zaposlenimi. V dom starejših v Šmarju pri Jelšah so tako na pomoč prišli zdravstveni delavci iz celjske bolnišnice in zdravstvenega doma, še piše STA.

V času krize nobena ustavna pravica ni formalno vzeta in ne sme biti, je opozicijske napovedi o interpelaciji gospodarskega ministra Zdravka Počivalška za Radio Slovenija komentiral predsednik republike Borut Pahor. Se je pa zavzel za sorazmernost pri odločitvah o tem, da ne bi to vplivalo na osredotočenost odločevalcev na reševanje kriznih razmer, piše STA.

Pahor je v oddaji Studio ob 17-ih na Radio Slovenija vladne ukrepe v boju proti širitvi novega koronavirusa označil za ustrezne. Slovenija je po njegovih besedah lahko ponosna, saj je med državami, ki soočanje s krizo uravnava relativno enotno - ob sodelovanju stroke in politike ter ob neverjetnem razumevanju ljudi. Želi pa si da ozračje sodelovanja med opozicijo in koalicijo ne bi popustilo, saj čas potrebnega sodelovanja po njegovi oceni šele prihaja.

Na vprašanje o primernosti napovedi ustanovitve preiskovalne komisije in interpelacije zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška v obdobju potrebe po okrepljenem sodelovanju, je Pahor odvrnil, da je tudi pri tem treba tehtati sorazmernost. Kot je dejal, smo v posebnih zdravstvenih, gospodarskih in socialnih okoliščinah, ko imajo vsi odločevalci "zares stresne trenutke" in ko se je treba osredotočati na reševanje teh vprašanj, piše STA.

V luči sorazmernosti in osredotočenosti je treba po njegovih besedah presojati tudi odločitev o interpelaciji. "Nobena ustavna pravica zaradi razmer ni formalno vzeta in tudi ne sme biti. So pa ljudje po njegovih besedah pametni in bodo znali oceniti, kdo je v tem obdobju s svojimi ravnanji dokazal, da se je odločal pravilno in skrbel za interese skupnosti in ne za lastne interese.

Pahor je sicer do pozivov k popuščanju omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa zadržan oziroma konservativen, kot se je izrazil. Če bi popustili prehitro in se bi virus vrnil, bi to oslabilo zaupanje v ukrepe, obenem pa bi morali morda uporabiti še bolj radikalne ukrepe od sedanjih.

Predsednik republike je podrobneje pojasnil tudi svoje pritrdilno stališče glede potrebe po aktivaciji dodatnih pooblastil vojski na slovensko-hrvaški meji. Priznal je, da trenutno ni zaznati povečanega prehajanja državne meje, obenem pa ocenil, pa bo s popuščanjem ukrepov omejevanja gibanja prišlo tudi do povečanja nezakonitih prehodov meje. Kot je dejal, gre za preventiven ukrep, saj si ne želi, da bi v Sloveniji prišlo do kulminacije zdravstvene, gospodarske, socialne in še migrantske krize, še piše STA.

Prihodkov iz koncesije za igralniško dejavnost letos skorajda ne bo, nižji bodo tudi drugi prihodki Mestne občine Nova Gorica. Zato je novogoriški župan Klemen Miklavič sprejel sklep, da za 45 dni začasno zadrži izvajanje proračuna, financirane bodo samo nujne naloge. Omejitve pa ne veljajo za obveznosti, povezane z epidemijo koronavirusa.

Proračunski prihodki naj bi bili manjši za nekaj milijonov evrov. Novogoriška občina si je letos obetala, da bo iz koncesij za igralniško dejavnost dobila 4,5 milijona evrov, piše STA.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je po današnjih pogovorih o rešitvi namestitve oskrbovancev doma starejših občanov Ljutomer sklenil, da ti ostanejo v Ljutomeru. Za njih bodo pod določenimi pogoji skrbeli predvsem zdravstveni delavci soboške bolnišnice, direktor doma Tomislav Nemec pa je obljubil, da bo odločanje prepustil stroki.

Foto: STA ,    

Gantar je v Ljutomeru povedal, da je to rešitev, ki so ji jo želeli tudi v primeru začasne nastanitve oskrbovancev na Ptuju, ki bi trajala le toliko časa, dokler ne bi uredili ustreznih razmer v domu. To pa pomeni čiščenje, razkuževanje in različne cone za ločevanje oskrbovancev glede na okužbe.

"Če je to izvedljivo brez selitve, sem bolj zadovoljen jaz in tudi oskrbovanci. Vsi se zavedamo, da je vsaka selitev za starejšega človeka v bolnišnico, posebej če ne potrebuje nujnega zdravljenja, lahko še večji stres kot okužba, drugi razlog pa je, da sama okužba ni in ne more biti razlog za namestitev v bolnišnico," je poudaril Gantar.

Sicer pa je o zapletu želel slišati različna mnenja vseh strani, pri čemer je, kot je dejal, dober podatek, da so se razmere v Ljutomeru kljub vsemu, tudi po mnenju zdravstvenih delavcev, zdaj precej izboljšale in da so predlagane ukrepe vendarle začeli upoštevati.

"Ukrepe, ki so jih predlagali strokovnjaki, ki hodijo sem in vedo, kaj delajo, morajo v domu seveda spoštovati in upoštevati in mislim, da se to zdaj dogaja," ugotavlja minister.

Glede kadrov pa bo po njegovih besedah treba najti rešitve, saj samo zdravstveni delavci sosednjih ustanov tega ne bodo zmogli, ker se začenja tudi normalno delo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Glede na ugotovitve se bodo na ministrstvu odločali o nadaljnjih korakih.

Na vprašanje, ali zaupa direktorju doma Tomislavu Nemcu, je Gantar odgovoril, da ni resorni minister za domove starejših, želi pa, da so oskrbovanci, okuženi in vsi drugi, dobro oskrbljeni. "Želel sem razčistiti, kje so težave in da se to, kar se je, ne sme več dogajati," je dodal.

Minister je še povedal, da se je po negativni izkušnji s Ptujem ponudilo kar nekaj možnosti za nastanitev, tudi v bližnjih Lenartu, Ormožu, pa v Mariboru in Sevnici. "Tistih, ki so pripravljeni pomagati, je dovolj, tu gre zdaj za strokovno odločitev, ali je to potrebno ali ne. Verjamem, da to v tem trenutku ni potrebno in da bo opravljeno vse, kar je bilo naročeno", je še dejal Gantar.

Nemec je po srečanju povedal, da je ministru predstavil njihov pogled in da so v domu klinično osebje, ki zna obvladovati okužbo, prosili, naj pride in jo poskusi zajeziti.

"Zanimalo me je, kdo ne more sodelovati, kje so težave. Edino, kar smo ugotovili, je to, da so bila moja pričakovanja hospitalizacije najbolj bolnih nekoliko previsoka glede na to, kako to obravnava stroka. In zdaj smo se dogovorili, da se to prepušča stroki, jaz pa bom naredil vse, da bo imela vse vire, ki jih potrebuje," je poudaril Nemec.

Iz soboške bolnišnice pa so sporočili, da po dogovoru z ministrom ostajajo aktiven partner pri izvajanju postopkov in oskrbi oskrbovancev. "Vendar le pod pogojem, da se v celoti spoštujejo in izvajajo vsi ukrepi in vsa navodila, ki jih priporoča naše zdravstveno osebje in koordinacijska skupina," so še dodali.

Varovance naj bi sicer, kot omenjeno, po prvotnih načrtih začasno premestili v ptujsko bolnišnico, glede česar pa je poleg vodstva in zaposlenih v bolnišnici pomisleke med drugim izrazila ptujska županja Nuška Gajšek, sicer članica SD. Gajškova si je zaradi tega nakopala precej kritik.

Prvak SD Dejan Židan je glede tega danes dejal, da je nesprejemljivo, če katera koli bolnišnica zavrne pomoč, ki jo potrebujejo starostniki iz katerega koli doma v Sloveniji. A je županja po njegovih navedbah povedala tudi, da bi jih bilo treba o tem obvestiti na običajen način in pripeljati zaščitno opremo. Povedala je, da so jih pripravljeni sprejeti, a jim morajo omogočiti pogoje, je dodal.

"Tudi bolnišnica se mora namreč pripraviti. Nesprejemljivo je, da bi isto dvigalo uporabljal nekdo bolan in nosečnica," je dejal. Tako bi bili v bolnišnici te bolnike po Židanovih besedah pripravljeni sprejeti, a potem "iz neke otroške trmoglavosti vlada išče drugo rešitev". (STA)

Vlada je danes podaljšala 10. aprila uveljavljeni odlok o prepovedi opravljanja zračnega prevoza v Sloveniji zaradi zajezitve širjenja novega koronavirusa, s katerim je podaljšala 17. marca uvedeno prepoved mednarodnega letalskega potniškega prometa, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Vlada je prepoved mednarodnega rednega in posebnega (čarterskega) prevoza potnikov ter letenje zrakoplovov splošnega letalstva s pristanki na območja javnih letališč državnega in lokalnega pomena prepovedala s 17. marcem. 10. aprila je prepoved podaljšala z uveljavitvijo posebnega odloka, ki ga je danes še podaljšala, piše STA.

Evropska zakonodaja med drugim določa, da lahko država članica zavrne, omeji ali uvede pogoje za uresničevanje prometnih pravic, da razreši nenadne kratkotrajne težave, ki nastanejo zaradi nepredvidljivih in neizogibnih okoliščin za največ 14 dni.

V kolikor težave, ki zahtevajo take ukrepe, trajajo dlje kot 14 dni, članica o tem obvesti Evropsko komisijo in druge članice ter lahko v soglasju s komisijo določen ukrep podaljša še za največ 14 dni.

Prepoved ne velja za mednarodni redni in čarterski zračni prevoz blaga in pošte ter za zrakoplove, ki opravljajo mednarodne zračne prevoze brez prevoza potnikov na letih v svojo bazo, na letih na vzdrževanje in na letih, namenjenih parkiranju zrakoplovov, še piše STA.

V Združenju bank Slovenije (ZBS) podpirajo predlog za poroštvo države za zagotavljanje dodatne likvidnosti gospodarstvu. Nanj pa so podali nekaj pripomb. Ocenjujejo, da je najvišji predlagani dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca postavljen prenizko in da predlagani način poplačila države ni sprejemljiv, piše STA.

ZBS predlaga, da najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerih skladno z zakonom odgovarja država, znaša do 25 odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019, in ne 10 odstotkov, kot predlaga vlada, ter da ne sme presegati višine dvakratnika zneska stroškov dela za leto 2019, in ne, da ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019, kot predlaga vlada.

"Ocenjujemo, da je znesek postavljen prenizko, še zlasti v primeru mikro, malih in srednje velikih podjetij," so za STA povedali v ZBS. To namreč pomeni manj kot povprečni enomesečni obseg likvidnostnih tokov. Zvišanje po obeh kriterijih je skladno z okvirji v Nemčiji, Avstriji in Franciji, ti pa omogočajo pokrivanje likvidnostnih potreb v približni višini potreb tromesečja, kar je nujno potrebni likvidnostni potencial za postopno vzpostavitev poslovanja.

ZBS želi v zakonu določilo, da država poroštveno obveznost izpolni z izplačilom iz državnega proračuna. "Za uporabo instrumenta zavarovanja, ki je v tem primeru poroštva, je ključno, da je ob podpisu kreditne pogodbe točno določeno, na kakšen način bo obveznost izpolnjena. V predlagani strukturi ima država možnost izbire. To vnaša dodatne zahteve v zvezi z vrednotenjem in poročanjem, ob tem pa ni določena ročnost obveznic, še piše STA.

Vlada je s predlogom novele protikoronskega zakona po mnenju več okoljevarstvenih organizacij na široko odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo. Opozarjajo, da se bodo v naslednjih dveh letih projekti lahko izvajali brez ustreznega nadzora javnosti nad zakonitostjo in okoljevarstveno ustreznostjo projektov.

Kot je v skupnem sporočilu za javnosti izpostavilo več kot 40 nevladnih organizacij, vlada s predlagano novelo mega protikoronskega zakona nevladnim organizacijam v javnem interesu na področju varstva okolja določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje, piše STA.

Vlada se je izločitve nevladnih organizacij po njihovi oceni lotila domiselno. "Ne odvzema sicer same pravice sodelovanja v postopkih, določa pa tako visok prag pogojev, da jih skoraj nobena organizacija ne bo mogla doseči - še posebej, ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj," so kritični.

Predvideni dodatni pogoji so namreč za društva ta, da morajo imeti 50 aktivnih članov, kar se izkazuje z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov. Za zavode velja, da morajo imeti zaposlene tri osebe za poln delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja nevladnih organizacij, za ustanove pa, da ima ves čas najmanj 10.000 evrov premoženja, piše STA.

"Kaj to pomeni za okolje in naravo? V naslednjih dveh letih se bodo vsi gradbeni projekti lahko izvajali brez ustreznega nadzora javnosti nad zakonitostjo in okoljevarstveno ustreznostjo projektov," svarijo v organizacijah. Taka ureditev je po njihovih navedbah v nasprotju z Aarhuško konvencijo, s slovensko ustavo, ki določa neposredno uporabo ratificiranih konvencij, in z direktivami EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.

"Ne sprenevedajmo se: onemogočiti izvajati neko pravico s pogoji, ki jih ni mogoče izpolniti, pomeni, da te pravice praktično ni več," so v sporočilu zapisale še organizacije, med katerimi so društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - Pic, Ekologi brez meja, Umanotera, Focus, Inštitut za politike prostora, Greenpeace Slovenija, Amnesty International Slovenija, Slovenska filantropija in Ekvilib Inštitut, piše STA.

Koroški župani so danes sklenili, da na vlado naslovijo pobudo za spremembo veljavne prepovedi gibanja zunaj občine stalnega prebivališča za območje Koroške, in sicer tako, da bi se prepoved gibanja omejila na meje 12 občin regije. Koroška spada sicer med regije s srednje velikim številom potrjenih okužb, skupno jih je doslej bilo 49.

Koroški župani so sklep o pobudi za omejitev gibanja znotraj regije sprejeli na današnji videokonferenci, že četrti v času epidemije novega koronavirusa. Poleg tega so pozvali tudi regijski gospodarsko in obrtno zbornico, da podata predloge za blažitev posledic epidemije na gospodarstvo na Koroškem ter predlagata ukrepe, ki bodo omogočili čimprejšnjo vrnitev k normalnemu delovanju gospodarstva v regiji, piše STA.

Iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec pa so danes sporočili, da zaradi ugodnega poteka epidemije sproščajo nekatere ukrepe na področju ginekološko-porodniške službe na primarni ravni, ki so veljali od začetka aprila, še piše STA.

V karanteni v postojnskem hotelu Epic je bilo danes sedem oseb, pričakujejo pa še prihod dveh slovenskih državljanov, je povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. V štabu so sicer danes sprejeli tudi nekaj novih ukrepov, med drugim glede zaščite pred požari v naravi in oskrbe starejših.

V regiji so v zadnjih dneh gasili številne požare, zaradi izjemno suhega in vetrovnega vremena pa bi lahko prišlo do požara večjih razsežnosti v naravi. Več o vsebini ukrepov za večjo zaščito pred požari bo po Curkovih besedah znano v prihodnjih dneh, ko se bodo morali pristojni odločiti tudi glede omejitev za kurjenje prvomajskih kresov.

Drugi sklop se nanaša na logistično oskrbo populacije. V zadnjih dneh se povečuje povpraševanje starejših oseb po pomoči, predvsem pri oskrbi s hrano in pri prinašanju toplih obrokov. Curk je poudaril, da bodo za oskrbo starejših poskrbeli tudi ob koncu tedna in med prazničnimi dnevi prihodnji teden.

Med starejšo populacijo se je poslabšalo tudi zdravstveno stanje, zato jim poskušajo pomagati tudi na tem področju. Predvsem gre tu za prevoze do zdravnikov in ostalo nujno zdravstveno oskrba.

Za oskrbo trenutno skrbi okoli 110 pripadnikov civilne zaščite v regiji in prostovoljcev.

Curk je povedal še, da sta danes regijski štab in nekaj občin v regiji obiskala državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Šter in vladni govorec Jelko Kacin. (STA)

Sindikati so načeloma zadovoljni s predlaganimi popravki prvega protikoronskega zakona, saj so zajeli številne njihove predloge. Večje pomisleke imajo le v zvezi z javnim sektorjem, kjer vlada vprašanja, kot je nagrajevanje, rešuje z enostransko uredbo. Prav tako se bojijo vala dopuščanj po 1. maju, je za STA dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

Foto: STA ,

Kot je pojasnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je predlog novele prvega protikoronskega zakona, ki ga je v sredo sprejela vlada, odpravil številne nejasnosti, hkrati pa pomembno razširil krog upravičencev do pomoči.

V prihodnosti se bo po njenih besedah verjetno še pokazalo, da je kakšna kategorija državljanov ostala zunaj zakona, že zdaj je denimo jasno, da se ukrepi, četudi je predvideno t. i. krizno nadomestilo za vse, ki bodo delo izgubili v času epidemije, ne nanašajo na brezposelne, ki so delo izgubili pred njo in zdaj ne prejemajo ne nadomestila za brezposelnost, ne socialne pomoči, ne kakšnega izrednega dodatka, službo pa bodo v teh razmerah zelo težko dobili.

Veseli pa jo, da je v predlagani noveli jasno zapisano, da bodo brezposelni občasna in začasna dela v kmetijstvu opravljali le na prostovoljni osnovi in da zaslužek s tega naslova v višini do 400 evrov ne bo vplival na njihovo nadomestilo za brezposelnost in socialne transferje.

Ob tem je Jerkičeva priznala, da glede rešitev za zasebni sektor ni česa posebej glasno kritizirati, saj so vključene celo kategorije, na katere tudi sami niso bili pozorni.

V tej luči je pozdravila odločitev, da bodo lahko institut čakanja na delo v prihodnje koristila še invalidska podjetja, pa novo določbo, ki predvideva sankcioniranje delodajalcev, ki delavcem, ki delajo v tveganih razmerah, ne bodo izplačali predpisanega kriznega dodatka v višini 200 evrov.

Prav tako se strinja z rahljanjem splošnih pogojev za koriščenje instituta čakanja na delo. Do pomoči bodo namreč po novem upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije na letni ravni upadli za več kot 10 odstotkov. Trenutno je ta delež določen pri 20 odstotkih.

Drugače pa je z ukrepi v javnem sektorju. Socialni dialog pri usklajevanju naj bi bil slab, prav tako naj ne bi bilo pravega sodelovanja z matičnim ministrstvom.

"V javnem sektorju so ostale problematične rešitve v zakonu, po katerih se vprašanje delovnega časa, razporejanja, nagrajevanja ureja z uredbo, enostranskim aktom vlade, kar na nek način zelo odstopa od zdaj veljavnih načinov urejanja delovnih razmerij," je poudarila Jerkičeva.

Je pa po njenih besedah vendarle prišlo do izenačitve javnih uslužbencev z zaposlenimi v zasebnem sektorju pri nadomestilu za čakanje, tako da nikjer ne more biti nižje od minimalne plače.

Ob tem je sindikalistka opozorila, da smo se do zdaj ukvarjali z zdravstvenim vidikom epidemije, medtem ko se bomo v prihodnje z njenimi gospodarskimi učinki in posledicami na trgu dela. To že potrjuje dogajanje v Gorenju, kjer naj bi delo izgubilo 1000 ljudi. Kot je spomnila, avtomobilska industrija denimo še vedno ne dela.

V tej luči se boji, da imajo prav tisti, ki opozarjajo, da je vlada za pomoč podjetjem za pokrivanje plač zaposlenih predvidela premalo sredstev. Če teh namreč ne bo dovolj, bodo delavci pristali na cesti. "Imam občutek, da nas po 1. maju čaka val prijav na zavod za zaposlovanje," je opozorila.

Kar se tiče institucionaliziranega socialnega dialoga, pa pričakuje, da bo zaživel maja. Tretji paket ukrepov bi tako že moral obravnavati Ekonomsko-socialni svet, je sklenila. (STA)

Veleposlaniki in veleposlanice v Sloveniji so na svetovnem spletu objavili videoposnetek, v katerem se zahvaljujejo slovenskim zdravstvenim delavcem in vsem drugim, ki delajo v času epidemije novega koronavirusa, ter tudi širši javnosti.

"Hvala, ker skrbite za naše državljane, ki živijo v Sloveniji. Hvala, ker skrbite za nas in naše osebje, ko vas vsi potrebujemo. Hvala tudi, ker tako vestno skrbite za vse Slovence," je v kratkem posnetku sporočilo 16 veleposlanikov.

"V vsaki od naših držav imajo slovenski državljani aktivno vlogo in so del širše skupnosti. Zato si tudi mi prizadevamo, da za njih poskrbimo na najboljši možni način," so dodali.

Video so posneli veleposlaniki sami - doma v svojih rezidencah in brez običajne tehnične podpore, danes pa so ga objavili na svojih digitalnih kanalih, so sporočili z britanskega veleposlaništva, ki je usklajevalo projekt in uredilo končni posnetek.

Pri posnetku so sodelovali veleposlaniki in veleposlanice Avstrije, Brazilije, Hrvaške, Češke, Francije, Gruzije, Italije, Japonske, Romunije, Slovaške, Španije, Švice, Turčije, ZDA, Združenega kraljestva in Evropske komisije. (STA)

Na ljubljanski farmacevtski fakulteti glede na najnovejše izsledke o protivirusnem delovanju vitamina D menijo, da je njegovo dodajanje v količini do 0,15 mikrograma na dan varno. O učinkovitosti vitamina D pri okužbi z novim koronavirusom bo pa treba narediti več kliničnih študij, so poudarili.

Foto: Getty Images

V borbi proti virusni bolezni covid-19 raziskovalci preučujejo različne pristope. Tako na osnovi dosedanjih izkušenj v primeru gripe, ki je prav tako virusnega izvora, poteka nekaj kliničnih preizkušanj z namenom ugotoviti, ali večji odmerki vitamina D zmanjšajo resnost simptomov okužbe z novim koronavirusom, so pojasnili na fakulteti.

Ta preizkušanja predpostavljajo, da lahko pomanjkanje vitamina D vpliva na poslabšanje akutnega respiratornega vnetnega sindroma, ki je značilen za drugo fazo poteka covida-19. "Zanimiva je nedavna opazovalna študija, kjer so primerjali povprečno koncentracijo vitamina D v krvi ljudi z resnostjo poteka covida-19.

Primerjali so podatke iz 20 evropskih držav. Ugotovili so, da se nižje vrednosti vitamina D pokrivajo z večjim številom okuženih in več smrtnih primerov v Španiji, Italiji in Švici. V teh državah je bila povprečna vrednost vitamina D v populaciji najmanjša, so zapisali.

Kljub dejstvu, da vitamin D pozitivno deluje na imunski sistem, pa so na farmacevtski fakulteti poudarili, da obstajajo tudi raziskave, ki ne potrjujejo vpliva večjih količin vitamina D na lajšanje poteka okužb z virusi. (STA)

V Dijaški organizaciji Slovenije in šolskem sindikatu Sviz so izrazili protest zaradi po njihovi oceni pomanjkljive vključenosti v odločanje o izvedbi mature. Pristojne so pozvali, naj jih vključijo v te procese, sicer bi se lahko konflikt med sindikatom in ministrstvom po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja tudi "precej zaostril".

Iz mnogih pisem posameznikov, učiteljstva in šol, ki jih te dni prejemajo na Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), je po besedah Štruklja mogoče razbrati predvsem zaskrbljenost, ali je maturo mogoče izvesti varno tako za učiteljice in učitelje in strokovne delavce kot tudi za dijakinje in dijake. "Mi smo tisti, ki bomo to izpeljali, če bo varno," je spomnil, piše STA.

Vendar pa jih pristojni po njegovih besedah iz dialoga izključujejo. Na današnji sestanek glede protokolov oziroma o hišnem redu na maturi namreč sindikata niso povabili, češ da gre za posvet tehnične narave. To je po prepričanju Štruklja nedopustno. Kot je zatrdil, se ne bodo "pustili spraviti v nek pasivni objekt, ki se ga bo s piedestala premikalo sem in tja".

Predsednik sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov pri Svizu Jože Brezavšček je dodal, da so bili iz sestanka izključeni kljub temu, da so svoje sodelovanje ponudili. Zaradi neobveščenosti učiteljev, tajnikov maturitetnih izpitov in nekaterih ravnateljev prihaja do negotovosti in zaskrbljenosti, je opozoril, piše STA.

Na sestanku v sredo so sicer predstavniki Sviza sodelovali, vendar pa je Brezavšček pogrešal predvsem predstavnike dijaške skupnosti, saj so se pogovarjali o maturi, ki jo bodo opravljali dijaki. Nujno bi bilo, da bi tudi oni sodelovali pri odločitvah, kako jo izvesti, je dejal.

Tudi predsednica Dijaške organizacije Slovenije (DOS) Maja Kalin se je obregnila ob izločitev predstavnikov dijakov iz dialoga. "Situacija je za vse nova, skrajno neugodna in težka, še posebej za letošnje maturante," je opozorila. Zaradi "vsesplošne ignorance naših mnenj" so dijaki po njenih besedah ostali slabo obveščeni, piše STA.

Problematika glede izvedbe mature je povzročila veliko polemik tako med dijaki, ki si mature želijo, kot tudi med tistimi, ki si je ne. V DOS se zavedajo, da je matura obvezen del srednješolskega in gimnazijskega izobraževanja. "Naše stališče do izvajanja mature pa je, naj se izvede, ko in če bodo ustrezni pogoji," je poudarila Kalinova in izpostavila potrebo po ustrezni zaščiti tako za maturante kot za profesorje, pa tudi ustrezne pogoje izvajanja priprav na maturo.

Spomnila je še, da so med dijaki že pred časom izvedli anketo o izobraževanju na daljavo in o izvedbi letošnje mature, izsledke pa v odprtem pismu posredovali tudi ministrstvu za izobraževanju, znanost in šport. Pismo je sicer naletelo na pozitiven odziv pristojnih, nekateri ukrepi so bili tudi že sprejeti, med drugim je bil izdan posodobljen maturitetni koledar, podaljšal se je tudi rok za oddajo internega dela. Pozneje pa so dijaki po njenih besedah zopet "ostali v temi", še piše STA.

Predsednik republike Borut Pahor je danes obiskal stanovalke in stanovalce Doma na Krasu, kjer so nastanjene osebe s težavami v duševnem zdravju in intelektualnimi ovirami. V njegovem uradu pa so se te dni odzvali na kritike njegovih obiskov v domovih za starejše in napovedali, da bo z njimi nadaljeval tudi v prihodnje.

Za obisk Doma na Krasu se je predsednik po navedbah njegovega urada odločil na podlagi pisma direktorja doma Matjaža Prelca, piše STA.

Ta dom že od februarja, še preden so za to dobili navodila in priporočila ustreznih institucij, izvaja vse potrebne aktivnosti za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni. Obisk predsednika Pahorja pa izraža pozornost in zahvalo za predano delo zaposlenih in njihovo skrb za stanovalce ter upoštevanje ukrepov, so sporočili iz urada predsednika republike.

"Človeštvo koronavirusa še ni premagalo. To terja čas, od nas pa potrpežljivost," je ob obisku dejal predsednik. "Odločilne bodo človeške vrednote, razumevanje. Brez tega se skozi to obdobje ne bomo prebili," je zaključil nagovor stanovalcem preko megafona, še piše STA.