Četrtek, 23. 4. 2020, 7.20
4 leta, 8 mesecev
Koronavirus v Sloveniji, 23. april
Pozor: v Sloveniji veljata dve pomembni spremembi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
42
V četrtek sta začela veljati dva nova vladna odloka. Policija in NIJZ si lahko izmenjujeta podatke za namen obvladovanja epidemije, ob tem pa v lekarnah ne velja več omejitev, da lahko izdajajo zdravila na recept le za en mesec. Vlada je določila tudi obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Ocena skupnega mesečnega finančnega učinka znaša 39,2 milijona evrov, je dejal vladni govorec Jelko Kacin. Okuženi v Ljutomeru ostajajo v domu.
Na sredini dopisni seji je vlada sprejela sklep, s katerim si lahko policija in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izmenjujeta podatke. Gre za 103. člen prvega protikoronskega zakona, v katerem je zapisano, da se lahko za namen obvladovanja epidemije novega koronavirusa izmenjujejo podatki med policijo in NIJZ.
Kacin: Gre za pomemben korak k učinkovitejšemu izvajanju karantene
Policiji bodo med drugim na voljo podatki o vrsti in trajanju karantene zaradi okužbe z novim koronavirusom ter o drugih omejitvah. "Gre za pomemben korak k učinkovitejšemu izvajanju osamitve in karantene," je na vladni novinarski konferenci povedal uradni vladni govorec Jelko Kacin.
"Gre za pomemben korak k učinkovitejšemu izvajanju osamitve in karantene," je vladni odlok o izmenjavi podatkov med policijo in NIJZ komentiral vladni govorec Jelko Kacin.
Prav tako včeraj je vlada sprejela spremenjen odlok o omejitvi izdajanja zdravil. Do zdaj je bilo v lekarnah omejeno izdajanje zdravil na recept za obdobje enega meseca, po novem pa te omejitve ni več. Še vedno pa omejitev velja za zdravila brez recepta, in sicer eno pakiranje na osebo.
Vlada je po besedah Kacina določila tudi obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. "Ocena skupnega mesečnega finančnega učinka znaša 39,2 milijona evrov, od česar je razumljivo največji del sredstev namenjen zdravstvu," je pojasnil Kacin.
Cigler Kralj: 400 evrov neto začasnega denarnega nadomestila
Minister za delo Janez Cigler Kralj je med drugim dejal, da so na ministrstvu za delo, družino in enake možnosti že v okviru prvega protikoronskega zakona pripravili rešitve za prebivalstvo in gospodarstvo, da bi čim bolj uspešno preživeli epidemijo. "S prvimi ukrepi smo zajeli milijon ljudi, tudi starejše, velike družine, socialno ogrožene, študente in samozaposlene," je poudaril Cigler Kralj. Z novimi ukrepi po njegovih besedah odpravljajo tudi nejasnosti zakona, ki so se izkazale v praksi.
Cigler Kralj: Zagotovili bomo pomoč za 1,2 milijona ljudi. Video: Planet.
"S tokratnimi dopolnitvami prej omenjenemu milijonu ljudi dodajamo okoli 220 tisoč ljudi. Naš ključni cilj je ljudem olajšati to težko in nezavidljivo obdobje ter zajeti čim večje število ranljivih in prizadetih skupin prebivalstva," je dejal minister. Med novimi ukrepi je omenil začasno denarno nadomestilo zaradi izgube zaposlitve v času epidemije. "Gre za ljudi, ki iz različnih vzrokov ne dosegajo pogojev, da bi bili po zakonu o urejanju trga dela upravičeni do nadomestila za brezposelnost," je pojasnil minister.
Do začasnega denarnega nadomestila zaradi izgube zaposlitve v času epidemije novega koronavirusa bo po ocenah ministra upravičenih 2.500 ljudi. Za ta ukrep bo vlada namenila okoli štiri milijone evrov.
Če niso upravičeni do nadomestila plače, jim bo pripadalo krizno nadomestilo v višini 513 evrov bruto oziroma okoli 400 evrov neto, je pojasnil Cigler Kralj: "Oseba bo lahko to nadomestilo uveljavljala, če je bila pogodba sklenjena pred epidemijo in je postala brezposelna v času epidemije." Do začasnega kriznega nadomestila bo po ocenah ministra za delo upravičenih 2.500 ljudi, za ta ukrep pa so po njegovih besedah namenili okoli štiri milijone evrov.
Napotitev delavcev na čakanju na sezonsko delo v kmetijstvu bo prostovoljna
Za delavce, ki so na čakanju oziroma so v evidenci brezposelnih, so po besedah Ciglerja Kralja predlagali, da se omogoči njihova napotitev na sezonsko delo v kmetijstvu. "To je seveda prostovoljna napotitev," je razložil minister. Če pri opravljanju sezonskega dela zaslužijo do 400 dodatnih evrov, se prejemnikom nadomestila za brezposelnost oziroma drugih transferjev preostale pravice ne zmanjšajo.
Do pomoči pri nadomestilu plače bodo po novem upravičeni tudi tisti delodajalci, ki jim bodo njihovi povprečni prihodki v tem letu v primerjavi z lanskim letom padli za več kot deset odstotkov. "Do zdaj je bil za to potreben 20-odstotni padec. Med organizacije, ki bodo lahko uveljavljale pravico do nadomestila plače, smo vključili tudi humanitarne in invalidske organizacije," je povedal Cigler Kralj. Dodal je, da bo država zagotovila tudi sredstva za mesečni krizni dodatek tudi v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.
Kustečeva: Solidarnostni dodatek tudi za izredne študente. Video: Planet.
Do enkratnega solidarnostnega dodatka bodo poleg upokojencev in drugih ranljivih skupin po novem upravičeni tudi prejemniki poklicnih pokojnin pod 700 evri, izredni študenti, družinski pomočniki, starši otrok s posebnimi potrebami, prejemniki starševskega nadomestila pod minimalno plačo, veterani vojne za Slovenijo, katerih edini prejemek je veteranski dodatek, trajno nezaposljivi invalidi, starši otrok ob otroškem dodatku, ki imajo enega ali dva otroka (30 evrov za vsakega otroka), rejniki in vojni invalidi, ki prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek.
Na vprašanje glede tega, kakšno konkretno pomoč so ponudili domovom za starejše, kjer osebje v boju proti novemu koronavirusu izgoreva, je Cigler Kralj pojasnil, da v ljutomerskem domu starostnikov pomaga 54 zdravstvenih delavcev iz murskosoboške bolnišnice: "To je konkretna pomoč, ki pomaga precej izčrpanemu osebju. Poleg tega, da domovom za starejše pomagamo z dodatnimi kadri, jim v skladu s sporočenimi potrebami redno zagotavljamo potrebno zaščitno opremo."
Kustečeva: Oddanih že 46 tisoč vlog študentov za dodatek
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je med drugim povedala, da so na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predlagali, da bi dodatek v višini 150 evrov poleg rednih razširili še na izredne študente: "Do prvega junija letos se bo ta dodatek izplačal vsem rednim in izrednim študentom, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ki niso v delovnem razmerju ali samozaposleni, družbeniki ali kmetje."
Glede ponovnega odprtja šol in vrtcev bo po besedah šolske ministrice Simone Kustec odločilna ocena epidemiologov.
Ministrstvo je po njenih besedah za upravičence že pripravilo posebno vlogo, ki je dostopna v sistemu eUprava. Danes do 10. ure je bilo oddanih 46 tisoč elektronskih vlog rednih študentov. Kustečeva je v zvezi s ponovnim odprtjem šol in vrtcev po prvomajskih praznikih poudarila, da bo za to odločitev ključna epidemiološka ocena: "Takrat bo znano, kdaj in na kakšen način bo to mogoče oziroma kako se bo to postopno reaktiviralo."
Na vprašanje, ali se bodo učenci in dijaki z izjemo dijakov četrtih letnikov do konca šolskega leta sploh vrnili v šolske klopi, je Kustečeva odgovorila, da se lahko letošnje šolsko leto zaključi po tem, ko se učenci in dijaki vrnejo v šolske klopi, lahko pa tudi na daljavo od doma. Glede vzpostavitve posebnih linij javnega prevoza za dijake četrtih letnikov je ministrica odgovorila, da se o tem še dogovarjajo z drugimi resorji.
Kozlovičeva: Sodstvo se bo v normalno delovanje vrnilo postopno
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je poudarila, da pravna država v Sloveniji kljub ukrepom za omejitev širjenja epidemije deluje v njenem najširšem smislu. "Omogočili smo, da sodna in izvršilna veja oblasti ter lokalne skupnosti lahko odločajo o zadevah, ki so za življenje nujne," je dejala Kozlovičeva.
"Sprostitev delovanja sodstva pomeni, da to ne sme biti na škodo pravic strank. S tem tudi varujemo najšibkejše. Nenujni postopki še vedno tečejo kot do zdaj, so pa sodišča v tem času opravila zelo veliko dela, zato bomo omogočili, da svoje odločitve lahko sporočijo strankam. Pomembno je, da v tem času roki ne bodo tekli. Stranka, ki bo prejela takšno odločbo sodišča, ni dolžna storiti ničesar. Na ta način pa omogočamo, da se bo lahko sodstvo postopno vrnilo v normalno delovanje," je razložila Kozlovičeva.
Kozlovičeva: Sodstvo se bo v normalno delovanje vrnilo postopno. Video: Planet.
Medtem ko sodišča trenutno tako kot običajno vodijo le nujne postopke, pa so tudi pri nenujnih postopkih v času od uvedbe ukrepov opravila veliko dela, je povedala Kozlovičeva. Zato se jim bo zdaj omogočilo, da lahko svoje odločitve sporočijo strankam. Ob tem je podarila, da v tem času roki ne bodo tekli. "Stranka, ki bo prejela odločbo sodišča, torej ni dolžna storiti ničesar," je po poročanju STA zagotovila Kozlovičeva.
Sklepe in odločbe ter druge dokumente tudi v nenujnih zadevah bodo po novem lahko vročali tudi upravni organi. Vročanje se bo izvršilo v hišni predalčnik, da ne bo prišlo do stikov med vročevalcem in naslovnikom. Slednjemu ne bo treba storiti ničesar, lahko pa bo in si tako omogočil nadaljevanje postopka, je povedala Kozlovičeva. Ko bo državni zbor novelo zakona potrdil, bodo spet možne ustne obravnave tudi v nenujnih zadevah, a bo moral organ poskrbeti, da ne bo prihajalo do možnosti širjenja okužb, poroča STA.
Okuženi v Ljutomeru ostajajo v domu
Minister za zdravje Tomaž Gantar je medtem po pogovorih o rešitvi namestitve oskrbovancev doma starejših občanov Ljutomer sklenil, da ti ostanejo v Ljutomeru. Za njih bodo pod določenimi pogoji skrbeli predvsem zdravstveni delavci soboške bolnišnice, direktor doma Tomislav Nemec pa je obljubil, da bo odločanje prepustil stroki.
Gantar je v Ljutomeru povedal, da je to rešitev, ki so ji jo želeli tudi v primeru začasne nastanitve oskrbovancev na Ptuju, ki bi trajala le toliko časa, dokler ne bi uredili ustreznih razmer v domu. To pa pomeni čiščenje, razkuževanje in različne cone za ločevanje oskrbovancev glede na okužbe, piše STA.
"Selitev lahko še večji stres kot okužba"
"Če je to izvedljivo brez selitve, sem bolj zadovoljen jaz in tudi oskrbovanci. Vsi se zavedamo, da je vsaka selitev za starejšega človeka v bolnišnico, posebej če ne potrebuje nujnega zdravljenja, lahko še večji stres kot okužba, drugi razlog pa je, da sama okužba ni in ne more biti razlog za namestitev v bolnišnico," je poudaril Gantar.
Sicer pa je o zapletu želel slišati različna mnenja vseh strani, pri čemer je, kot je dejal, dober podatek, da so se razmere v Ljutomeru kljub vsemu, tudi po mnenju zdravstvenih delavcev, zdaj precej izboljšale in da so predlagane ukrepe vendarle začeli upoštevati.
"Ukrepe, ki so jih predlagali strokovnjaki, ki hodijo sem in vedo, kaj delajo, morajo v domu seveda spoštovati in upoštevati in mislim, da se to zdaj dogaja," ugotavlja minister, piše STA.
Glede kadrov pa bo po njegovih besedah treba najti rešitve, saj samo zdravstveni delavci sosednjih ustanov tega ne bodo zmogli, ker se začenja tudi normalno delo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Glede na ugotovitve se bodo na ministrstvu odločali o nadaljnjih korakih.
"Želel sem razčistiti, kje so težave"
Na vprašanje, ali zaupa direktorju doma Tomislavu Nemcu, je Gantar odgovoril, da ni resorni minister za domove starejših, želi pa, da so oskrbovanci, okuženi in vsi drugi, dobro oskrbljeni. "Želel sem razčistiti, kje so težave in da se to, kar se je, ne sme več dogajati," je dodal.
Minister je še povedal, da se je po negativni izkušnji s Ptujem ponudilo kar nekaj možnosti za nastanitev, tudi v bližnjih Lenartu, Ormožu, pa v Mariboru in Sevnici. "Tistih, ki so pripravljeni pomagati, je dovolj, tu gre zdaj za strokovno odločitev, ali je to potrebno ali ne. Verjamem, da to v tem trenutku ni potrebno in da bo opravljeno vse, kar je bilo naročeno", je po poročanju STA še dejal Gantar.
42