Zeleni prehod
Ponedeljek, 3. 6. 2024, 15.30
2 tedna, 1 dan
Intervju: Sonia Dunlop, izvršna direktorica Svetovnega solarnega združenja (Global Solar Council)
"Čez deset let bo sončna energija povsod"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,98
Sonia Dunlop je izvršna direktorica Svetovnega solarnega združenja (Global Solar Council).
Sonia Dunlop je te dni obiskala Slovenijo, saj je ravno pri nas zaživela prva žetonizirana sončna elektrarna na svetu. V pogovoru je pojasnila, kaj to je ter kakšne prednosti in priložnosti prinaša potrošnikom, spregovorila pa je tudi o perspektivah solarne energije.
V vasi Višnje nad Ajdovščino je zaživela posebna sončna elektrarna. Sogovornica jo opisuje kot fascinantno, saj gre za prvo žetonizirano solarno elektrarno na svetu.
Zaradi zasnove te elektrarne, ki uporablja tehnologijo blockchain, je pravzaprav vsak solarni panel v njej samostojen žeton, ki ga lahko kupijo potrošniki po vsem svetu, a to po njenih besedah ni edina korist, ki se jim obeta.
V prejšnjih službah se je osredotočala na evropsko industrijo fotovoltaike, pet let je delala tudi v Evropskem parlamentu na področju politike obnovljivih virov energije. Nizozemka in Novozelandka z londonskim naslovom je odraščala v Bruslju, družino pa ima po vsem svetu, tudi v nam bližnjem Trstu. Med drugim je delala tudi v financah, kjer si je prizadevala, da so velike investicijske banke, kot je Evropska investicijska banka, več vlagale v rešitve za podnebne spremembe.
Kaj natančno pomeni žetonizacija oziroma tokenizacija sončne elektrarne in kakšne prednosti prinaša potrošnikom?
Žetonizacija solarne energije je izjemno zanimiva iz več razlogov. Prvič, obstajajo različne aplikacije za solarno fotovoltaiko. Za stanovanje je sončna elektrarna na strehi odlična, če imate v lasti hišo in nameravate tam ostati dolgoročno, toda veliko ljudi živi v stanovanjih ali nima finančnih sredstev za naložbo v lasten solarni fotonapetostni sistem. Žetonizacija tem posameznikom omogoča dostop do cenovno ugodne sončne elektrike z naložbo v solarne panele na daljavo, kar povečuje dostopnost solarne energije za ljudi po vsem svetu.
Povedali ste, da je to prvi primer uporabe tehnologije blockchain v fotovoltaiki …
Uporaba tehnologije blockchain v solarnem sektorju je fascinantna inovacija. Blockchain in solarna energija sta si podobna v tem, da sta razpršena in modularna. Obstaja veliko primerov uporabe blockchaina v solarni energiji, kot so Brooklyn Microgrid v New Yorku in projekti v Antwerpnu. Ta inovacija ima potencial za globalno širitev, ki bo omogočila, da bo sončna energija dostopnejša in učinkovitejša.
Ali lahko tokenizacija pospeši sprejem solarne energije?
Absolutno. V zadnjih 15, 20 letih smo videli velik upad stroškov sončnih panelov, saj so se cene zaradi velikih naložb v množično proizvodnjo znižale za več kot 90 odstotkov.
Tako je postala sončna elektrika najhitreje rastoči vir energije v zgodovini in prevladujoča obnovljiva tehnologija. Smo na začetku velikega globalnega razcveta sončne energije, s približno 1,3 teravata trenutno nameščene fotovoltaike. Do konca desetletja pričakujemo približno osem teravatov.
Kakšni so trenutni globalni trendi v solarni energiji?
Z razširitvijo solarnih trgov se spreminja način delovanja energetskih trgov. Potrebujemo večjo prilagodljivost energetskih sistemov po vsem svetu, da bi lahko vključili vse večjo količino sončne elektrike.
Tokenizacija je še posebej zanimiva, saj ponuja nove načine financiranja in refinanciranja solarnih projektov. Večina stroškov nastaja na začetku solarnih projektov in so visoki, obratovalni stroški pa so relativno nizki, zato so stroški financiranja ključni. Tokenizacija lahko pomaga pri refinanciranju starejših solarnih projektov, kar zagotavlja nadaljnjo rast in naložbe v sončno energijo.
Med obiskom v Sloveniji je Sonia Dunlop tudi sama kupila žeton prve žetonizirame sončne elektrarne na svetu, ki so jo postavili v vasi Višnje nad Ajdovščino.
Ali je solarna energija dovolj zanesljiva, da bi lahko pridobila pomembnejšo vlogo pri ustvarjanju varnega in trdnega energetskega sistema?
Seveda, solarna energija sama po sebi ne more zadostiti vsem potrebam. Prihodnji energetski sistemi morajo imeti solarno energijo v svojem jedru, saj je to trend. Lani je svet namestil 440 gigavatov solarne energije in nekaj več kot 100 gigavatov vetrne energije, kar kaže na pomembno rast fotovoltaike.
Kako doseči zanesljivost pri oskrbi s solarno energijo?
Za ustvarjanje varnega in trdnega energetskega sistema moramo razmišljati o podpornih tehnologijah za solarno energijo. Sem spadajo hranilniki energije, ki lahko shranjujejo presežek sončne energije za uporabo, ko sonce ne sije. Poleg tega so za odporen elektroenergetski sistem pomembne energetske povezave s sosednjimi državami, kot so Italija, Avstrija in Madžarska. Prilagodljivo upravljanje porabe energije in drugih obnovljivih virov, kot je hidroenergija, ki ponuja prilagodljive generacijske zmogljivosti, je prav tako bistveno. Skupaj lahko ti elementi ustvarijo varne, zanesljive energetske sisteme, ki niso odvisni od tujih dobaviteljev plina in se lahko soočajo z različnimi izzivi.
Katere so poglavitne ovire za implementacijo sončnih elektrarn in solarne energije na splošno?
Globalno gledano so nekateri ključni izzivi regulativne in politične ovire, vprašanja financiranja in vključevanje solarne energije v obstoječe energetske sisteme. V mnogih regijah še vedno obstajajo zapleteni regulativni postopki, ki upočasnjujejo uvajanje solarnih projektov. Poleg tega je zagotavljanje financiranja lahko težavno, zlasti v državah z manj razvitimi finančnimi trgi za obnovljive vire energije.
Ali pri tem obstajajo razlike med Evropo in svetom?
V Evropi smo v zadnjih 25 letih dosegli pomemben napredek s pobudami , kot so feed-in tarife ter evropski cilji za obnovljive vire energije, ki spodbujajo naložbe v solarno energijo. Vendar se Evropa zdaj sooča z izzivom vključevanja velikih količin obnovljivih virov v omrežje. Države, kot je Španija, ki ima veliko solarno zmogljivost, morajo prenoviti svoje elektroenergetske sisteme, da bi lahko vključile več obnovljivih virov energije.
"V mnogih regijah še vedno obstajajo zapleteni regulativni postopki, ki upočasnjujejo uvajanje solarnih projektov."
Kaj pa Slovenija?
V Sloveniji so ovire nekoliko podobne, vendar vključujejo tudi specifične lokalne izzive. Slovenija ima manjši solarni trg v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, kar pomeni, da je manj velikih projektov ter sta potrebi po naložbah in podpori politike večji.
Poleg tega mora Slovenija izboljšati svojo omrežno infrastrukturo, da bo lahko obvladovala povečano solarno zmogljivost in zagotovila, da regulativni okviri podpirajo rast solarnega sektorja.
Ali politike podpirajo solarno energijo? Poglejva naprej ZDA, tudi tam ste delali več let.
ZDA so se v zadnjih petih letih močno spremenile, še posebej z administracijo predsednika Joeja Bidna, ki je znatno vlagala v projekte čiste energije in proizvodnjo obnovljivih virov energije. Na primer zakon o zmanjšanju inflacije (Inflation Reduction Act) je namenil stotine milijard dolarjev za proizvodnjo sončne energije in druge pobude za obnovljive vire energije.
To je vključevalo spodbude za zaposlovanje lokalnih mladih ljudi kot vajencev za gradnjo teh projektov. Kot rezultat ZDA doživljajo razcvet projektov sončne energije, pri čemer velike banke veliko vlagajo v sončno energijo.
Kaj pa Evropa?
Evropa že zadnjih 25 let vlaga v obnovljive vire energije in je bila prva regija, ki se je zavezala k obsežnim projektom obnovljive energije. Vendar se zdaj sooča z izzivom vzdrževanja in širjenja svoje infrastrukture za obnovljive vire energije, medtem ko vključuje velike količine solarne energije ter drugih obnovljivih virov na trg. V Evropi obstaja močan pritisk za zagotavljanje lokalne proizvodnje solarnih panelov zaradi njene strateške pomembnosti za prihodnost.
"Slovenija mora izboljšati svojo omrežno infrastrukturo, da bo lahko obvladovala povečano solarno zmogljivost in zagotovila, da regulativni okviri podpirajo rast solarnega sektorja."
Pobude, kot so Evropska solarna listina, Zeleni industrijski načrt ter različne spodbude na evropski in državnih ravneh, se razvijajo za podporo temu cilju. Evropa je bila vodilna v globalni revoluciji obnovljivih virov, pri čemer podjetja, kot so EDF (Francija), Enel (Italija) in EDP (Portugalska), vodijo pot pri razvoju ter namestitvi solarnih projektov.
Ali je solarna energija dovolj zanesljiv gradnik trdne energetske politike? Navsezadnje nikoli ne moremo napovedati, kdaj in kako dolgo bo sijalo sonce …
Proizvodnja solarnih panelov je industrija z nizkimi maržami in malo delovnimi mesti, pri čemer mnoge družbe zaradi težkih poslovnih pogojev propadajo.
Čeprav je res, da trenutno 90 odstotkov solarnih panelov proizvedejo na Kitajskem, se to spreminja, saj vzpostavljajo več proizvodnje v regijah, kot so jugovzhodna Azija, Indija, ZDA in Evropa. Vendar pa je prava vrednost v namestitvi, kjer je zaposlenih na milijone ljudi po vsem svetu. Vsak solarni panel mora biti nameščen ročno, kar ustvarja pomembne priložnosti za zaposlitev.
Ali menite, da je zeleni prehod dosegljiv? Kako dobro gre na tem področju Sloveniji?
Sloveniji gre pri energetskem prehodu relativno dobro. Še vedno ostaja odprta ena termoelektrarna na premog, za katero upam, da jo bodo kmalu zaprli, saj premog ni več ekonomsko vzdržen. Mnoge termoelektrarne na premog po vsem svetu delajo izgube. Kitajska na primer prav tako upočasnjuje gradnjo novih termoelektrarn na premog, zapirajo tudi tovrstne elektrarne v Indoneziji.
Ali bi Slovenija lahko naredila več?
Slovenija je namestila nekaj solarnih kapacitet, vendar ima potencial za veliko več. To bi moralo biti del širše strategije za razvoj drugih obnovljivih virov energije in ustvarjanje zelo prožnega elektroenergetskega omrežja. Potencial Slovenije je v pametni tehnologiji, ki je lahko edinstvena prodajna točka. Obstaja pomemben potencial za prikaz, kako lahko majhna država deluje prožno, obnovljivo in da ima dekarbonizirano omrežje brez uporabe premoga.
Poleg tega bi morala Slovenija raziskati, kako lahko solarne elektrarne in drugi obnovljivi viri energije zagotavljajo storitve omrežju prek virtualnih elektrarn na podoben način, kot pri tej elektrarni nad Ajdovščino počne njen upravitelj SunContract.
"Sloveniji gre pri energetskem prehodu relativno dobro. Še vedno ostaja odprta ena termoelektrarna na premog, za katero upam, da jo bodo kmalu zaprli, saj premog ni več ekonomsko vzdržen."
Tudi sami ste rekli, da ima pri fotovoltaiki glavno besedo Kitajska …
Kitajska namešča več solarne energije kot preostali svet skupaj. To je tekma do ciljne črte, vendar upamo, da bodo emisije ogljika iz kitajskega elektroenergetskega sektorja dosegle vrh in začele upadati do prihodnjega leta. Evropa zelo hitro namešča obnovljive vire energije, še posebej v odzivu na krizo v Ukrajini.
Katera inovacija ali trend bi lahko bila naslednja velika stvar pri zagotavljanju dostopne in zanesljive sončne energije?
Moramo razmišljati širše kot samo o solarni energiji. Težnja se vedno bolj usmerja h kombinaciji solarne energije in sistemov njenega shranjevanja. Veliko novih projektov se namreč namešča z akumulatorskimi sistemi. To nam omogoča shranjevanje presežne sončne energije, ki se ustvari čez dan, in njeno uporabo v drugih časovnih blokih, kar zagotavlja zanesljivo oskrbo z energijo ter podpira širše omrežje s storitvami.
Druga pomembna novost je prilagodljivost povpraševanja po električni energiji. V mnogih državah velik delež povpraševanja po električni energiji prihaja od naprav, kot so hladilniki in klimatske naprave, kjer majhna nihanja niso opazna. Če lahko spodbudimo ljudi in podjetja, da nekoliko zmanjšajo svojo porabo električne energije, ko je to treba, lahko v omrežje vključimo več obnovljivih virov energije. Zagotavljanje, da se cene električne energije odražajo na ravni oskrbe v vsakem trenutku, bo pomagalo uravnotežiti omrežje.
Poleg tega se mora solarna industrija prilagoditi spremembam na trgu električne energije. To lahko vključuje uporabo baterijskih sistemov za shranjevanje, nameščanje solarnih sistemov, usmerjenih na vzhod-zahod namesto jug, in druge strategije za boljše usklajevanje proizvodnje s povpraševanjem. Obstaja tudi pomemben potencial za tehnologijo, ki povezuje na stotine solarnih sistemov po vsej državi, kar zagotavlja večjo prilagodljivost omrežja – tudi to že obstaja v Sloveniji.
"Naš cilj je videti solarne panele na vsaki strehi."
Kje vidite sončno energijo v naslednjih petih, desetih letih?
V naslednjih petih, desetih letih bo sončna energija povsod. Naš cilj je videti solarne panele na vsaki strehi, nad vsakim rezervoarjem in znatno povečati uporabo sončne energije po vsem svetu. Veliko te rasti bo na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji, kjer so napovedali veliko rast povpraševanja po električni energiji.
V prihodnjih letih bo sončna energija postala osrednja tehnologija za proizvodnjo elektrike na globalni ravni. Nismo daleč od točke, ko bo najcenejši način za proizvodnjo električne energije v vsaki državi. Zelo pomembno bo, kako bomo te trge oblikovali. V mnogih krajih ceno elektrike za potrošnike močno subvencionirajo države, kar lahko izkrivlja trg. Moramo se premakniti proti sistemu, kjer bo sončna energija tekmovala pod enakimi pogoji kot druge tehnologije. Te subvencije bi bilo treba preusmeriti v spodbujanje energetskega prehoda, da bo pošten in učinkovit.
