Sobota, 6. 3. 2021, 22.00
3 leta, 9 mesecev
Konflikt interesov Čeferina in novinarjev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,86
101
Rok Čeferin je zagrešil napako, ker je odločal o pritožbi Petra Kodriča, ki ga je na odvetniški zbornici prej zavrnil kot neprimernega za odvetnika, je ta teden priznalo ustavno sodišče. Odmevalo je, ker že poteka spor pred Evropskim sodiščem zaradi nepoštenega sojenja. Pred evropskim sodiščem je tudi pritožba Igorja Bavčarja zaradi javno izrečene grožnje pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bodo letele glave, če Bavčarja zaradi zastaranja sodniki ne obsodijo. Nekoliko drugačne vrste konfliktov pa so po Evropi o naših medijih in vplivu nanje.
Polemike o medijih so politične. V Evropi jih sprožajo predvsem domače leve in liberalne stranke kot del priprav na super volilni spopad, ki bo prihodnje leto. Težava LMŠ Marjana Šarca, SD Dejana Židana, Levice Luke Meseca in SAB Alenke Bratušek je, da je njihov vpliv na medije v preteklosti temeljil na vladanju. Zdaj so že leto dni v opoziciji, marsikaj se dogaja in celo na lastne tajkune se ni mogoče vedno povsem zanesti.
Kam obesiti in zakopati napake?
Nekaj vpliva so in bi še lahko pridobile stranke, ki zdaj vladajo. Predvsem seveda SDS Janeza Janše. Ker je vlada koalicijska, tveganj politične nestabilnosti pa je v Sloveniji veliko, veliki premiki niso mogoči. Zadnje volitve poslancev leta 2018 je Janša s SDS dobil z veliko prednostjo pred LMŠ in SD, čeprav so leve in liberalne stranke v medijih takrat imele vsaj takšno premoč kot danes in so vladale.
Pred državo in mediji je nadvse napet čas vse do takrat, ko bomo volivci odločali o poslancih, o novem predsedniku republike in še o lokalnih oblasteh. Posledica napetosti pred obdobjem super volitev ni le prenos konfliktov in polemik o vplivu na medije na evropsko raven. Rastejo tudi domače investicije v medije, in hkrati v preprečevanje konkurentom, da bi vpliv pridobili. Kot že v preteklosti bodo pred volitvami nastali celo novi mediji. Prvi bo najbrž že v kratkem spletni portal skupine United Group, ki združuje različna telekomunikacijska podjetja iz nekdanje Jugoslavije, ki bo v kratkem začel delovati in ga bodo nadgradili še, tako vsaj napovedujejo, s televizijo. Z nakupi novinarjev že pretresajo medijski prostor. Tudi Siol.
Možna so v prihodnjem letu še številna presenečenja, ko gre za medije.
Napake, ko gre za politiko na tem področju, če jih zagrešijo z leve ali desne, bodo zanesljivo imele bolj dolgoročne posledice od zadnjih napak na vrhu sodstva, kot je bila Čeferinova, ki je pred prevzemom sodne funkcije učil tudi številne novinarje. A tudi napake na vrhu sodstva niso obroben in nepomemben dogodek. O tem govori že anekdota, da pravniki svoje zmote obesijo, zdravniki zakopljejo, novinarji pa objavimo na vrhu naslovnic.
Čisto zares sodniki svojih napak ne morejo obesiti, ker ustava, ki smo jo dobili po osamosvojitvi pred tremi desetletji, prepoveduje smrtno kazen. In tudi nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič svoje izjave, da bodo "letele glave", če bo prišlo do zastaranja pri sojenju Igorju Bavčarju, zanesljivo ni mislil povsem dobesedno. Je pa bila ta javna izjava politika povsem nezaslišan pritisk. Novinarji pa so jo takrat večinoma sprejeli precej ravnodušno.
Ni bilo protestov na evropski ravni.
Ko so ob tihih medijih zlorabljali oblast
Dogajanje je bilo še posebej zanimivo, ker je bil Klemenčič član vlade nekdanjega predsednika SMC Mira Cerarja, ki je bil pred vstopom v politiko šef sodnega sveta in pomemben pravnik. Sodni svet odloča o napredovanjih sodnikov. Onemogoča se jih lahko z ustavljanjem napredovanj ali zavračanjem izvolitve na pomembne funkcije v državnem zboru. V času Cerarja in Klemenčiča so večino v parlamentu in vpliv v sodstvu takrat leve in liberalne stranke že zlorabljale za uničevanje političnih tekmecev. Janši, ki je bil nekaj časa v zaporu, so celo odvzeli sedež v DZ. Ustavno sodišče je ta odvzem mandata opozicijskemu voditelju soglasno odpravilo. Kot tudi obsodbo na zaporno kazen.
Tudi Bavčar je bil v preteklosti pomemben politik, ki je za skupnost opravil veliko delo v času osamosvajanja, pozneje pa je kariero nadaljeval v LDS Janeza Drnovška, v kateri je bil tudi podpredsednik. Zaradi vpliva te stranke in pokojnega premiera je postal šef Istrabenza.
Konflikt interesov ni občasno problem le za ustavne sodnike, kot je Rok Čeferin. Težava je tudi za novinarje. Ta teden smo lahko v Tarči poslušali, kako so predstavljali raziskavo portala Pod črto, kako bi naj lani potekalo politično vodeno diskreditiranje zdravnika Riharda Knaflja na spletnih omrežjih. Novinarka Nataša Markovič je to povzela tako:
"Še bolj neusmiljeni napadi so se zgodili na zdravnika Riharda Knaflja, ki je v oddaji Tarča opozoril na slabost ventilatorjev. Kot so ugotovili na medijskem portalu Pod črto, je Riharda Knaflja takoj po oddaji začelo napadati 307 profilov, kolikor je znašal njihov vzorec. Začeli so ga diskreditirati na vse mogoče načine: 'Da je politično povezan s stranko LMŠ', poleg političnega so se vpletli v njegovo zasebno življenje. Gre za priznanega zdravnika, strokovnjaka, predavatelja, ki je le ocenjeval ventilatorje, ki bodo imeli v času pandemije največje koristi za bolnike. Kot so ugotovili raziskovalni novinarji portala Pod črto, je za rušilni učinek in uspeh diskreditacij pomembno, da vsebine iz družbenega omrežja preidejo tudi na spletni medij, in potem se ta vrne na družbena omrežja."
Težava Markovičeve, Tarče in portala Pod črto je, da so zamolčali, da je Knafelj pred nastopom v Tarči, v katerem so ga res predstavili le kot neodvisnega strokovnjaka, pomagal pisati volilni program Šarčeve LMŠ. Ni bil le neodvisen strokovnjak. Povezavo so prikrili. Da jo zdaj znova, je že hudo.
Si predstavljate, da bi Rok Čeferin te dni na ves glas vpil, da ni problem, da je kot sodnik presojal svoje lastno ravnanje iz preteklosti, problem so tisti, ki na spletnih omrežjih na to opozarjajo, mediji, ki o tem pišejo, in evropsko sodišče za človekove pravice, ki bi lahko razveljavilo njegovo odločitev zaradi nepoštenega sojenja?
Novinarji Tarče, ki so Knaflja lani povabili pred kamere, bi javnost morali sami opozoriti, da ni neodvisen strokovnjak, ker je pred tem pač delal za LMŠ. Podobno kot Jože P. Damijan zadnja leta ni bil le neodvisen strokovnjak, če ga je LMŠ za 18 tisoč evrov najela za svetovanje poslanski skupini.
Tega v Tarči ob Knaflju niso razkrili. Bila je profesionalna napaka, ki je sprožila ogorčenje ljudi na spletnih omrežjih. Seveda predvsem na desni. Na opozicijski strani so bili usluge novinarjev veseli. Da strokovnjak ni brez povezav s pomembno opozicijski stranko LMŠ, še več, da je z njo pred tem aktivno sodeloval, je moral opozoriti minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
Da je za scenarijem črnjenja vlade s problematiziranjem nabave mask in respiratorjev v težkem času tudi ta ista opozicija, smo vsi vedeli. Voditelj LMŠ in prejšnji premier Marjan Šarec pa je bil nekoč v službi na RTVS.
Novinarji tam ravnajo pristransko. To ni bil edini primer. In po letu so, namesto da bi napako priznali, svoje nenavadno ravnanje nadgradili. Z raziskovalnim manipuliranjem.
Mediji v modernih pluralnih družbah so nazorsko levi, desni, sredinski in še kakšni. Vsi delamo tudi napake. Tisti, ki je niso sposobni priznati, pa niso levi ali desni. So preprosto slabi.
Tem novinarjem in takšnim medijem je Čeferin lahko vzgled, ker je priznal napako.
Ustavno sodišče s tem ostaja normalno. Televizija pa je z drugačnim ravnanjem bolj kot oznaki javna ali normalna blizu imenu LMŠ TV.
101