Beseda iz sveta kriptovalut, ki je noče slišati nihče

Beseda iz naslova, ki je noče slišati nihče, je "failed". Pomeni namreč "propadlo". Na spletni strani tokendata.io, ki zbira podatke o projektih, ki so zbirali denar s prodajo kriptožetonov, je beseda failed ob posameznih lani izdanih kriptožetonih, ki so že propadli, zapisana več stokrat. Foto: Matic Tomšič

Na spletni strani news.bitcoin.com, ki je eden od vodilnih svetovnih medijev, namenjenih kriptovalutam, so prečesali javno dostopne podatke o projektih, zgrajenih okrog kriptožetonov, ki jih zbira analitični portal tokendata.io.

Ugotovili so, da je od 902 podjetij, ki so denar za izvedbo svojih projektov v letu 2017 zbirala s tako imenovanim ICO oziroma javno prodajo kriptožetonov, 142 podjetjem spodletelo že v fazi zbiranja kapitala, saj niso dobili dovolj denarja za začetek projekta, 276 pa jih je ali vzelo denar vlagateljev in izginilo ali so nanje vsi počasi pozabili, ker niso imeli česa pokazati.

Skupno so brez denarja torej ostali vlagatelji v 418 zagonskih podjetjih, ki so prodajala kriptožetone, kar je 46-odstotna stopnja neuspeha.

Preberite tudi: To je nekaj najuspešnejših slovenskih projektov ICO

Portal news.bitcoin.com sicer opozarja, da je resnični delež propadlih projektov najverjetneje še večji, skoraj 60-odstoten. Pri dodatnih 113 ICO so namreč ugotovili, da je ali povsem zamrla spletna aktivnost in prisotnost podjetja, ki je izdalo kriptožeton, ali pa je skupnost vlagateljev preprosto premajhna, da bi se projekt lahko kam premaknil. 

Pri večini propadlih projektov izgube vlagateljev niso bile zelo obsežne, saj izdajatelji niso prodali veliko kriptožetonov, je pa med njimi tudi peščica takšnih, kjer je bila prodaja več kot uspešna. News.bitcoin.com zato ocenjuje, da je oziroma še bo skupno 513  projektov s kriptožetoni (sem prištevajo tudi tistih 113, ki so se na spletu zavili v temo, in tiste s premajhnimi skupnostmi) vlagateljem za prazen nič zapravilo okrog 190 milijonov evrov.  Foto: Matic Tomšič / Thinkstock

Pri news.bitcoin.com so kot enega od glavnih razlogov za toliko propadlih projektov navedli dejstvo, da jih je bilo ogromno na propad obsojenih že od vsega začetka. 

Njihovi ustvarjalci so na kriptovlak skočili predvsem zaradi norije, povezane s kriptovalutami, ki je lani kot mehiški val obšla skoraj ves svet, in ne zato, ker bi želeli s svojim projektom narediti nekaj uporabnega za druge ljudi, so zapisali. 

V odzivih na analizo portala news.bitcoin.com se je marsikdo pridušal, da to ni nič nenavadnega, saj je stopnja neuspeha za tradicionalna zagonska podjetja oziroma tako imenovane start-upe še višja kot pri projektih, ki temeljijo na kriptožetonih. A drugi so opozorili, da je obe področji nemogoče primerjati neposredno, saj je svet kriptovalut še razmeroma mlad, in da obstajajo velike razlike pri tem, kako preprosto oziroma težko je mogoče vložiti v ene ali druge projekte (in v najslabšem primeru izgubiti denar).  Foto: Thinkstock

ICO je postal eno od glavnih orodij prevarantov

Raziskava multinacionalke Ernst & Young je pred enim mesecem medtem razkrila, da je bilo od treh milijard evrov, kolikor jih je do januarja letos prek ICO zbralo 372 analiziranih zagonskih podjetij (vir), ukradenega ali izgubljenega kar okrog 10 odstotkov denarja vlagateljev.

Strokovnjaki Ernst & Younga so opozorili, da je ob lanski eksploziji različnih projektov ICO njihova kakovost zelo upadla in da so nekateri želeli samo na hitro zaslužiti, enako pa je veljalo za vlagatelje, ki so po opazovanju rasti cen različnih kriptovalut v drugi polovici leta 2017 lovili zadnjo priložnost in se zaradi tega niso posebej poglabljali, komu pravzaprav dajejo svoj denar. 

Preberite tudi:

- Kaj vsem vlagateljem v projekte, ki ponujajo nakup kriptožetonov, svetujejo ustanovitelji enega najuspešnejših slovenskih podjetij, ki izdaja svoj kriptožeton. 

- Kaj vlagateljem v kriptovalute svetuje šesti najbogatejši Slovenec, ki je svoje premoženje ustvaril prav s kriptovalutami.