Sreda, 13. 12. 2017, 20.09
6 let, 4 mesece
Ali svet kmalu čaka energetska kriza, kot je še ni bilo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,38
1
Precej ljudi se v zadnjih tednih čudi astronomski rasti cene vodilne digitalne valute bitcoin in obžaluje priložnost, da je niso kupili prej in postali milijonarji. A v ospredje se prebija še druga, bolj skrb zbujajoča tema. Globalno omrežje bitcoina danes požre več elektrike kot 150 držav, do leta 2020 pa bo zahtevalo več energije kot ves svet in povzročilo energetsko in ekološko krizo, opozarjajo najbolj črnoglede napovedi. Prihodnost na tem področju je res negotova, toda ali je mogoče sploh kaj storiti, da se napovedi ne bi uresničile?
Cena bitcoina je pred dvema tednoma prebila magično mejo 10 tisoč dolarjev, zdaj drvi proti dvajsetim tisočakom.
Kdor želi danes postati lastnik digitalne valute bitcoin, lahko to stori na enega od štirih načinov.
Bitcoine lahko kupi lahko na eni od spletnih borz z digitalnimi valutami, kjer en bitcoin trenutno stane okrog 14 tisoč evrov. Bitcoine mu lahko kot plačilo za izdelek ali storitev pošlje tretja oseba. Če ima kriminalna nagnjenja in dovolj računalniškega znanja, lahko bitcoine celo ukrade. Nazadnje pa lahko bitcoine poskusi pridobivati tudi sam s postopkom, ki se imenuje rudarjenje.
Rudarjenje je, zelo popreproščeno, reševanje matematičnih nalog s poganjanjem posebnega programa na zmogljivem računalniku. Uspešno reševanje nalog lastniku računalnika prinese bitcoine.
Leta 2009, ko je bil bitcoin še v plenicah, je bilo rudarjenje tako preprosto, da je bilo digitalno valuto mogoče kopičiti s poganjanjem programa na povprečnem prenosnem računalniku. A z rastjo cene bitcoina se je težavnost matematičnih nalog, ki so srž rudarjenja, povečala, potrebe po računski moči za rudarjenje bitcoinov pa so eksponentno narasle.
Danes obstajajo številne rudarske farme, v katerih je v omrežje bitcoina skupaj povezanih na tisoče računalniških strojev, ki so specializirani za rudarjenje bitcoinov, za delovanje pa zahtevajo ogromno elektrike. In to je velika težava.
Bitcoin porabi dvainpolkrat toliko energije kot Slovenija
V zadnjih tednih je nemalo prahu dvignila spletna stran Digiconomist, ki ocenjuje, da vse svetovno omrežje bitcoina porabi več energije kot 150 držav sveta. Trenutna povprečna letna poraba energije strojev, ki rudarijo in v obtok dodajajo nove bitcoine, je 32,68 teravatne ure, ocenjuje Digiconomist.
To je primerljivo z energetsko porabo srednje velike evropske države, kot je Danska, in skoraj 2,5-krat toliko, kot znaša enegetska poraba Slovenije (vir).
Vsi računalniški sistemi, ki rudarijo bitcoine, bi ob trenutni zmogljivosti tudi lahko pokrili en odstotek energetskih potreb vseh Združenih držav Amerike, navaja Digiconomist. Poraba energije omrežja bitcoin se je samo v zadnjem mesecu povečala za kar 25 odstotkov, še razkriva Digiconomist.
Zelo so pri Digiconomistu zaskrbljeni zaradi vpliva rudarjenja bitcoina na okolje: več kot polovica največjih rudarskih farm je na Kitajskem, kjer jih poganja najcenejša elektrika, pridobljena s sežiganjem fosilnih goriv.
Prioriteta rudarjev digitalnih valut je seveda najvišji mogoči dobiček glede na vložena sredstva, in sploh na Kitajskem, kjer imajo do varovanja okolja še vedno precej mačehovski odnos, je ustvarjanje velikega ogljičnega odtisa marsikateremu rudarju zadnja skrb.
Digiconomist ocenjuje, da bo omrežje bitcoina, če ohrani zdajšnjo hitrost rasti rudarskih farm, že do februarja 2020 porabilo toliko energije kot danes ves svet. Svetovna proizvodnja energije se v malce več kot dveh letih seveda ne more podvojiti.
Nekateri kritiki se z Digiconomistovo oceno energetskih zahtev omrežja bitcoin ne strinjajo. Eden od njih, programer in strokovnjak za kriptovalute Marc Bevand, meni, da so pravo številko zgrešili za od 1,5-krat do kar 3,6-krat.
Bevand nasprotovanje Digiconomistovi oceni utemeljuje z argumentom, da stroški rudarjev za elektriko vsekakor niso 60 odstotkov vsega, kar zaslužijo z rudarjenjem bitcoinov, to je v svoji oceni predvideval Digiconomist. "Treba je vedeti, da rudarji uporabljajo vedno bolj energetsko učinkovito opremo," opozarja Bevand.
Digiconomist sicer ocenjuje tudi, da bi se morala cena bitcoina povzpeti prek milijona dolarjev, kar je 60-kratnik trenutne cene, da bi njegovo omrežje porabilo več energije kot celotne Združene države Amerike, in nato zrasti še nekajkrat, da bi porabilo toliko kot cel svet. Zdi se nemogoče, da bi bitcoin zrasel tako visoko, a obenem leta 2015 najverjetneje tudi ni nihče pričakoval, da se bo cena bitcoina od takrat do danes napihnila za več kot 80-krat.
Kaj se mora zgoditi, da se ne uresničijo črne napovedi?
Zaradi velike špekulativnosti, ki trenutno spremlja bitcoin in vse, kar je z njim povezano, je za zdaj nemogoče z gotovostjo dejati, da se bo Digiconomistov apokaliptični scenarij, po katerem bo bitcoin do leta 2020 požrl toliko elektrike kot ves svet, uresničil, delno uresničil oziroma se ne bo uresničil.
A zelo pomemben je podatek, na katerega marsikdo pozablja oziroma si ga predstavlja narobe: rast števila rudarjev bitcoina in z njo povečana energetska poraba omrežja bitcoin sta odvisni samo od cene digitalne valute.
Cena bitcoina je na spletni borzi Bitstamp, ki ima slovenske korenine, trenutno okrog 16.600 dolarjev oziroma okrog 14.000 evrov.
Višja kot bo cena bitcoina v prihodnjih mesecih, več bo rudarjev, višji bodo njihovi računi za elektriko in slabše se bo godilo našemu okolju. A če cena bitcoina nenadoma drastično upade oziroma se tudi zgolj stabilizira, bomo najverjetneje videli upad števila rudarjev, saj se jim računica preprosto ne bo izšla.
Razlog za to je v zasnovi tehnologije, ki je v ozadnju bitcoina - verige podatkovnih blokov oziroma blockchaina. Ko je leta 2009 rudar z računalnikom z reševanjem matematičnih nalog ustvaril nov blok, je bil za to nagrajen s 50 bitcoini. Leta 2012 je nagrada upadla na 25 bitcoinov, lani na 12,5 bitcoina, leta 2020 bo 6,25 bitcoina. Za polovico bo znova upadla leta 2024 in tako naprej vsaka štiri leta.
Če bo cena bitcoina stabilna, bo poraba energije za rudarjenje novih bitcoinov v prihodnjih desetletjih morala pasti, saj bodo rudarji v nasprotnem primeru ustvarjali izgubo.
Kot poudarja medij Arstechnica, je mogoče s preprogramiranjem omrežja bitcoin doseči znižanje nagrade z 12,5 bitcoina na ustvarjen blok na 6,25 bitcoina na blok še pred letom 2020.
A zelo malo verjetno je, da se bodo s tem strinjali tako lastniki rudarskih farm, ki z bitcoini trenutno služijo zelo dobro, kot veterani bitcoina, ki tradicionalno nasprotjujejo vsakršnemu poseganju v drobovje omrežja bitcoin.
Ena od možnosti, da se izognemo morebitni energetski krizi, je tudi popolna zamenjava trenutnega načina rudarjenja oziroma pridobivanja bitcoinov z novejšimi, ki jih postopoma uvajajo oziroma že prakticirajo digitalne valute, kot sta bitcoin gold in ethereum, ter ki porabijo precej manj energije (vir).
Omrežje Ethereum se že nekaj časa pripravlja na uvedbo tehnologije, ki bo z novimi enotami digitalne valute (v grobem) nagradila tiste, ki valuto že imajo in jo uporabljajo, in ne tistih, ki bi jo radi rudarili z zelo zmogljivimi računalniki ter jo nato prodali naprej za dolarje in evre. Tak sistem bi bil eksponentno bolj energetsko učinkovit od trenutnega, ki ga uporabljajo bitcoin in druge digitalne valute.
A tudi ta predlog bi skoraj zagotovo naletel na velik odpor tako veteranov bitcoina, ki, kot smo že omenili, ostajajo zvesti prvotni zasnovi, kot seveda tudi rudarjev, ki so v svoje specializirane računalniške sisteme vložili na stotisoče, nekateri celo milijone evrov, ob zamenjavi načina rudarjenja pa bi postali ničvredni.
Preberite tudi:
Kdo je skrivnostni Satoshi Nakamoto, ki je ustvaril bitcoin? Je sploh pravi človek?
1