ocena filma
Sobota, 13. 12. 2025, 4.00
1 mesec, 1 teden
Fantasy: Ljubljana ni dovolj brutalistična za ta film
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,74
Fantasy je film, ki se hkrati ukvarja z vprašanji LGBTQ in nacionalne pripadnosti. To ga bo nedvomno naredilo priljubljenega pri določenih skupinah.
Fantasy je film o treh dekletih, ujetih v betonski džungli in konzervativnih pravilih, kjer povzročajo probleme in se držijo zase, nakar spoznajo transspolno Fantasy, ki pusti močan vtis na vseh.
Fantasy je težko pričakovani celovečerni prvenec filmske ustvarjalke in umetnice Kukle, nadgradnja njenega večkrat nagrajenega kratkega filma Sestre. Dogajanje je izrecno postavljeno v ljubljansko blokovsko naselje, ki je zaradi močnejše in bolj betonske vizualne podobe posneto v Trstu – ne glede na brutalnost cen nepremičnin, prestolnica pač ni dovolj brutalistična za film.
Tri glavne junakinje so ujete med dvema svetovoma: urbanim mestom, ki nudi marsikatero prednost sodobne evropske prestolnice, in patriarhalnimi stereotipi, ki jih vzgaja in potencira lokalno okolje, deloma na podlagi kulturnega izročila držav, iz katerih prihajajo, a predvsem na podlagi mačistične kulture, ki je vznikla v tem izoliranem betonskem okolju.
Poglejte napovednik:
Dekleta so več kot klika, lahko bi jih opisali celo kot "gang" – po eni strani druga drugi krijejo hrbet, po drugi pa med njimi tli nezaupanje glede vsake odločitve, predvsem tistih, ki se nanašajo na vključevanje v svet moških. Tako Jasna in Mihrije sumničavo gledata Sino, ki kot obetavna kickbokserka pričenja preživljati vse več časa s trenerjem, medtem ko ima Jasna konstantne, pogosto tudi fizične konflikte z moškimi. A najbolj ju preseneti Mihrije, ki se prične (zacopano) družiti s transspolno Fantasy. Ta v svojo orbito pritegne tudi Jasno in Sino, kar potencira razdor med dekleti, ki jih odraščanje vse močneje vleče vsako v svojo smer.
Za pristni občutek betonske Ljubljane so morali te scene posneti v Trstu.
Prikaz priseljencev
Kukla je režiserka, a je tudi glasbenica in producentka in ta občutek za različne medije pusti močan pečat tudi v njenem filmskem ustvarjanju. Film je vizualno-zvočna poslastica, a v službi te senzorične podobe zgodba in razvoj junakinj zdrsneta v ozadje. Za film s tako močno družbeno zgodbo, ki skuša zaobjeti toliko tem, ta odmik od klasične naracije morda ni najboljša poteza, vsaj ne za širšo publiko. Kljub temu ni nobenega dvoma, da bo Fantasy našel svojo zvesto občinstvo, ki se bo navduševalo nad njim.
Igralka Sarah Al Saleh, ki je kot pevka znana pod umetniškim imenom Sahareya, prikaže subtilno igro.
Posebej zanimiv je avtoričin pristop k raziskovanju kulture druge generacije priseljencev (oziroma priseljenk) iz nekdanje skupne države, saj se izogne klišejem evropske kinematografije, ki to temo uokvirjajo že od 80. let prejšnjega stoletja (tudi v prepletu z istospolnimi usmeritvami, kot v britanski klasiki Moja lepa pralnica, s katero se je uveljavil Daniel Day-Lewis). V Fantasyju prav tako vidimo starše, ki se na različne načine oklepajo kulturnega okolja, iz katerega izhajajo, vendar pa tudi mladih protagonistk ne kliče družba, v kateri živijo, saj se vsaka na svoj način trudi pobegniti iz nje.
Trk svetov: Fantasy in Mihrije pri "tetkah" v Makedoniji.
Slovenski film
Čeprav je Fantasy divje samosvoje delo, vključuje tudi precej elementov, ki film naredijo izrazito slovenski, pa najsi gre za vizualno simboliko, ki kliče po vzporednicah s klasikami Matjaža Klopčiča, ali pa za občutek brezperspektivnosti življenja v ljubljanskem blokovskem naselju, iz katerega je edini izhod ideja emigracije kot v Ne bom več luzerka Urše Menart. No, vseeno že samo z dinamičnim osredotočanjem in učinkovitim koreografiranjem kickboksa ter upodobitvijo transspolnosti izstopa iz domače produkcije.
Trk svetov 2: betonska džungla ni edini element, ki Fantasyju doda pridih znanstvene fantastike.
Posebno pohvalo si zasluži tudi zasedba. Sarah Al Saleh, sicer znana kot glasbenica Sahareya, je izjemna v vlogi sprva miškaste Mihrije, ki najde svoj glas, Mia Skrbinac kot Jasna ponovno dokaže, kako izjemna je v trdnih likih, novinka Mina Milovanović pa je v igri še bolj prepričljiva kot v kickboksu – in v kickboksu je res videti nevarno. In potem je tukaj še naslovna Fantasy, ki jo upodobi Alina Juhart, Mariborčanka, ki je pred dvema letoma zaslovela na Balkanu v glasbeni resničnostni oddaji Zvezde Granda na srbski Pink TV. Njena Fantasy ni le prva upodobitev transspolne osebe v glavni vlogi slovenskega filma, temveč je kompleksen lik, ki s svojo edinstvenostjo pusti jasen odtis na filmu.
Ljubljanski sladoled.
Ali je film Fantasy vreden ogleda?
S premiero na Festivalu LGBT filma se je Fantasy jasno predstavil primarni publiki, ki ne bo cenila zgolj vključenosti transspolne osebe, temveč kompleksnost prikaza spolnih identitet, njihovega razvoja med odraščanjem in travm, ki jih lahko povzročijo družbene stigme. A to je vseeno zgolj del celote, saj na tematski ravni film ponudi vpoglede v številna druga vprašanja sodobne Slovenije in širše družbe, vizualno in zvočno pa je tako ali tako presežek. Žal bodo marsikoga zmotile prej omenjene težave z naracijo in zgodbo – če bi se film bolje odrezal po tej plati, bi namesto zanimivega filma dobili resen presežek.
Režija: KuklaIgrajo: Sarah Al Saleh, Mia Skrbinac, Mina Milovanović, Alina Juhart, Denis Porčič, Suela Bako, Romir Zalla
Žanr: Drama
Dolžina: 98 minut
Preberite še:
