ocena filma
Sobota, 21. 2. 2026, 4.00
1 mesec
Recenzija filma Tajni agent (O agente secreto)
Tajni agent: padec diktature je neizogiben
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,55
Tajni agent je brazilski film, ki se pojavlja na vrhu številnih lestvic najboljših filmov lanskega leta in je tudi nominiran za kar štiri oskarje. Zgodba nas popelje v svet korupcije in represije v provincialnem mestu, kamor prispe glavni junak. A še pred tem …
A še pred tem smo priča eni boljših uvodnih filmskih scen, ki vzpostavi napetost in v gledalcu vzbudi dovolj nelagodja, da ga to spremlja nadaljnji dve uri in pol. Osamljena bencinska črpalka ob cesti. Glavni junak Marcelo se ustavi, da bi natočil gorivo v svojega rumenega hrošča, ko na tleh ob postaji opazi s kartonom prekrito truplo. Marcela zaskrbi in že hoče oditi, ko črpalkar z ogromnim trebuhom priteče k njemu, da ga pomiri. Mrtvi je zločinec, ki je v soboto, na noč pustnega karnevala, poskušal oropati črpalko, ko ga je uslužbenec ustrelil – nato pa v paniki pobegnil. Črpalkar je obvestil policijo, a ti pravijo, da jih ne bo pred pepelnično sredo, ker je preveč dela.
Ravno ko začne točiti gorivo, se mimo pripelje patrulja, ki nenadno ustavi – a ne zato, da bi se ukvarjala s truplom, zanimata jih Marcelov avto in njegova skladnost s predpisi. Ko policist ne odkrije nič, zaradi česar bi mu lahko napisal kazen, mu odkrito predlaga, naj donira za policijski karnevalski sklad. Marcelo, ki je ves denar porabil za gorivo, mu pokloni preostanek svojih cigaret in policista odideta, ne da bi se zmenila za truplo. Vmes se družina v pustnih maskah pripelje na postajo, a v strahu oddrvi, ko zagleda truplo in policijo. Marcel odpelje naprej proti svojemu cilju in na poti njegovo vozilo oblega v kurentu podobno masko našemljeni pijanec.
Poglejte napovednik:
Klika vojaške garniture in industrialcev
Režiser Kleber Mendonça Filho mojstrsko vtke občutke nelagodja in tesnobe v povsem realistično dogajanje, ki ga dodatno označujejo megalomanski stranski liki. Glavni junak je sprva uganka in je zgolj bežno naslovni "skrivni agent". Je namreč človek na begu pred poklicnim morilcem in je prišel v svoj rojstni kraj, da bi našel kakršnekoli uradne informacije o svoji že zdavnaj umrli materi, ter pridobil ponarejene dokumente za beg iz države.
Brazilija leta 1977 je država na vrhuncu vojaške diktature, kar pomeni, da imajo lokalni šerifi na podeželju skoraj absolutno oblast, medtem ko na državni ravni vse niti vleče združba klike blizu vojaške garniture in kapitalistov. Kot izvemo sčasoma, a niti ne povsem neposredno ali v celoti, je bil Marcelo, takrat znan kot Armando, priznani inženir in raziskovalec, ki je s svojim delom prišel navzkriž z industrialcem, saj bi njegovi patenti in izumi lahko škodovali njegovemu uvoznemu poslu. Prek političnih vplivov doseže ne le ustavitev raziskav, češ da teh na podeželju res nima smisla izvajati, temveč tudi zaprtje njegovega oddelka in sčasoma še več.
Nenadni izbruhi nasilja
Kaj vse točno več, niti ne izvemo, saj se režiser Mendonça Filho ne želi osredotočati na zgodbo, na podrobnosti zapleta in razpleta. Kot se namreč izkaže, zgodba temelji na transkriptih pogovorov z Marcelom, ki jih na fakulteti v sedanjosti izvajata mladi raziskovalki zgodovine. Temu primerna je tudi osredotočenost na dogajanje, ki je mestoma izredno natančno in nato nenadoma preskoči. Prav to gledalcu pusti tak občutek kot delci manjkajoče zgodovine, ki ostanejo po diktaturah. Pogrešani družinski člani, o katerih se ne govori. Nenadni izbruhi nasilja, ki morda ostanejo nepojasnjeni. Sto pogrešanih po karnevalu, pa še več jih bo, kot obljubi policijski načelnik.
Glede na to, da gre za zgodbo o neposrednem spopadanju z diktaturo in o boju zoper njo, si Tajni agent seveda prisluži vzporednice z oskarjevskim favoritom Ena bitka za drugo. Film Paula Thomasa Andersona je s svojo divjo energijo postal eden najbolj čislanih trilerjev zadnjih let, a se po ogledu Skrivnega agenta zdi kot skoraj šundovski izdelek, osredotočen zgolj na akcijo, všečnega junaka in možnost nespornega srečnega konca. Brazilski film nam po drugi strani postreže z meditacijo o življenju v diktaturi, o nezmožnosti upora, o težavnosti bega, o tem, da se za krivice ni mogoče maščevati … ampak tudi o tem, da je padec diktature neizogiben, pa čeprav so junaki revolta pozabljeni.
Ali je Tajni agent vreden ogleda?
Tajni agent ni film za vsakogar. Mestoma je počasen, brez opozorila preskakuje med liki, perspektivami in celo časovnimi obdobji, neredko se je treba potruditi ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja, in si poleg vsega privošči tudi izlete v nadrealizem. A potopitev v to dogajanje na gledalcu pusti občutke in vtise, ki se jih je še več dni po ogledu filma nemogoče znebiti, ki ostanejo z njim tako kot brazgotine namerno pozabljene diktature. Po drugi strani pa boste tisti, ki bi si radi ogledali zgolj klasičen vohunski triler, najverjetneje zdolgočaseni in razočarani.
Režija: Kleber Mendonça FilhoIgrajo: Wagner Moura, Maria Fernanda Cândido, Gabriel Leone, Carlos Francisco, Alice Carvalho, Udo Kier
Žanr: Triler
Dolžina: 158 minut
Preberite še:
