ocena filma
Sobota, 28. 2. 2026, 4.00
3 tedne, 6 dni
Ocena filma Nürnberg
Nürnberg: je pravi čas za novo sojenje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,92
Kdo bi si pred 20 leti mislil, da bo lomilec ženskih src Russell Crowe nekoč igral najbolj slavnega zavaljenega nacista, ki je preživel drugo svetovno vojno?
Nürnberg je film o sojenju vrhuški nacistične Nemčije po drugi svetovni vojni in se osredotoča na razmerje med nemškim vodjem Hermannom Göringom in ameriškim psihiatrom Douglasom Kelleyjem. Čeprav gre za velike, monumentalne teme in iz številnih pogledov prelomno obdobje zgodovine in čeprav je zasedba polna izjemnih igralcev, je ob ogledu vse preveč očitno, da je film naredil scenarist aktualne serije filmov Krik, Neverjetni Spider-Man in Dan neodvisnosti 2.
Ne glede na težo dogodkov je tako vse videti nekako banalno, a ne v duhu slovitega koncepta "banalnosti zla", ki ga je prav ob nürnberških sojenjih razvila nemško-ameriška filozofinja Hannah Arendt in ki označuje zmožnost sodelovanja v dejanjih čistega zla, kot so bila koncentracijska taborišča, brez izgube spanca. To je pred tremi leti odlično prikazal oskarjevski film Interesno območje o življenju družine poveljnika Auschwitza, medtem ko tukaj spremljamo povsem drugačno obliko sociopatije – Göringa, ki poskuša zmanipulirati psihiatra in tožilce v pravno zmago zase ter moralno opravičilo nacizma.
Poglejte napovednik:
Plehka in površinska partija šaha
Russell Crowe se je že večkrat izkazal kot odličen igralec, tudi v vlogi izredno neprijetnih, skrajno negativnih ljudi, kot na primer v seriji Najglasnejši glas, kjer je upodobil nekdanjega direktorja mreže Fox News Rogerja Ailesa. Ta ni bil le arhitekt zdrsa ameriške politične in medijske scene v objem skrajne desnice in zanikanja okoljske krize, temveč je tudi serijsko spolno nadlegoval ženske.
Žal kljub Crowovem ogromnem gravitasu njegova upodobitev Göringa ni niti približno tako srhljiva, kot je bil njegov Ailes. Morda je to delno odločitev scenarista in režiserja Jamesa Vanderbilta, ki je želel v prvem delu filma Göringa prikazati kot nekoliko manj grozečega, da bi bilo njegovo zbližanje s psihiatrom bolj prepričljivo.
Rami Malek se v filmu trudi biti šarmanten, ni pa nič kaj prepričljiv v vlogi psihiatra Kelleyja.
No, ko smo že pri tem. Psihiatra Kelleyja igra še en oskarjevec, Rami Malek, v eni svojih šibkejših vlog. Liku doda manično energijo, po kateri slovi že od serije Mr. Robot, vendar njegov lik ni ne konsistenten ne prikazan kot zares sposoben. Glede na zasnovo filma naj bi Kelley in Göring igrala nekakšno šahovsko partijo, pri kateri bi se na koncu izkazalo, da je nacistični poveljnik bolj zvit in pretkan, vendar bi se premagani Kelley nato zatekel k svoji človečnosti in pomagal zrušiti Göringa. Vse namreč kaže, da je avtor poskušal posneti tak film, vendar so soočenja med zapornikom in psihiatrom plehka in površinska, preobrati pa pričakovani in nič kaj vznemirljivi. Še več, Kelleyev končni padec sploh ni posledica Göringove taktike, temveč njegove lastne neumnosti.
Leo Woodall je po uspehu v Belem lotusu nizal uspešnice, od Netflixove romantične serije One Day do Applovega trilerja Prime Target in lanskega nadaljevanja Bridget Jones. Tudi tukaj je prepričljiv v vlogi prevajalca ameriške vojske in je pravzaprav eden bolj zanimivih likov v filmu.
V napačnih rokah
Film seveda temelji na resničnih dogodkih in ne more oziroma ne želi pretirano odstopati od tega, kar se je v letih 1945 in 1946 dejansko odvijalo v Nürnbergu. To seveda zahteva kompresijo dogajanja, a v tem film ni posebej učinkovit, saj na nobeni točki ne dobimo občutka, da proces traja skoraj eno leto, kaj šele, da bi dobili vpogled v kompleksnost problema, s katerim so bili tožilci soočeni. Res mu uspe dokaj dobro prikazati, kakšen šok je bil za vse v dvorani, ko so prvič prišli v javnost posnetki dogajanja v koncentracijskih taboriščih, vendar bi tudi to lahko bilo bolje izvedeno – ti dejanski arhivski posnetki iz taborišč so vizualno (barvno, tonalno) preveč drugačni od filmskih posnetkov sodišča, ki jih film skuša prikazati kot arhivske, zaradi česar vse skupaj izgubi na avtentičnosti.
Michael Shannon je kot zmeraj odličen, a ga je premalo v filmu; glede na vse videno se pravzaprav zdi, da bi glavni junak moral biti njegov tožilec, ne pa Malekov psiholog. Tukaj ga vidimo, kako izsiljuje papeža za podporo sojenjem.
V rokah bolj sposobnega avtorja bi ta film lahko gledalcem ponudil mogočno in v tem zgodovinskem trenutku nujno potrebno sporočilo o nevarnosti totalitarnih režimov in zdrsu družbe v grozljive vojne in genocide, pa tudi o tem, zakaj je bilo to sojenje potrebno za preobrazbo morale sveta in kako trenutno ponovno drvimo v nevarno smer, kjer bomo morda kmalu potrebovali še eno tako sojenje.
A avtor scenarijev za franšize grozljivk in akcijskih pustolovščin pač ni kos tem velikim temam (resda je v začetku kariere napisal scenarij za triler Zodiak, a tega je režiral David Fincher, eden najboljših režiserjev svoje generacije). To velja tako za samo zgodbo in njeno pretirano razdrobljenost kot tudi za gradnjo likov in nenazadnje za igro. Prav škoda, da je to zgodbo – in to zasedbo – v roke dobil tako neizrazit avtor, saj gre za zamujeno priložnost.
Russell Crowe kot Herman Göring v polnem elementu, pripravljen, da prevzame nadzor nad prostorom.
Ali je film Nürnberg vreden ogleda?
Iz povsem didaktičnega vidika je film v redu – prikaže zgodovinske dogodke zelo podobno, kot so se odvili, ter pri tem opozori na njihovo težo in na to, kaj vse je bilo na kocki. Vendar pa so filmi umetniške stvaritve in ne le didaktični pripomočki – pa tudi kadar so, je zaželeno, da niso razvlečeni. Nürnberg je spodoben film – in tudi Crowe in Malek sta daleč od tega, da bi igrala slabo – a težko je spregledati toliko zapravljenega potenciala.
Občasno Crowe in Malek izkažeta zanimivo dinamiko.
NürnbergRežija: James Vanderbilt
Igrajo: Rami Malek, Russell Crowe, Michael Shannon, Leo Woodall, John Slattery, Richard E. Grant, Mark O'Brien, Colin Hanks, Wrenn Schmidt, Lotte Verbeek, Ben Miles
Žanr: sodna drama
Dolžina: 148 minut
Preberite še:
