ocena filma
Nedelja, 15. 3. 2026, 4.00
1 teden, 3 dni
Ocena serije Pošast za železno zaveso
Pošast za železno zaveso: rojstvo slovenskega serijskega morilca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,72
Metod je enigma – včasih je nepredvidljivo nasilen, drugič prijetna družba nepridipravom, tretjič, kot v tej sceni, skrajno zdolgočasen, ko se mora pogovarjati s kadrovskim politkomisarjem v podjetju.
Pošast za železno zaveso bo najbrž ena najbolj odmevnih letošnjih TV-serij, saj gre za dramatizacijo zgodbe Metoda Trobca, prvega – in, kolikor vemo, na srečo edinega – slovenskega serijskega morilca. Posnel jo je avtor Idile in Prekletstva Valburge, kar seveda pomeni visoko mero neposredno prikazanega nasilja in gravža.
Pošast za železno zaveso ni biografska drama, saj spremeni tako priimek protagonista (namesto Trobca dobimo Štrbca) kot tudi imena vseh njegovih žrtev in ljudi, s katerimi se je srečeval. Velik del vsebine temelji na arhivskih podatkih, a so ti arhivi nastajali pred skoraj pol stoletja in niso niti približno natančni. Glede na to, da pravzaprav ne vemo, kaj je Trobca vodilo v umore, je še toliko manj jasno, kaj je prepričalo njegove žrtve, da so mu zaupale, ali ljudi v njegovi okolici, da so ga sprejemali. Prav to je namreč bistvo dramatizacije te zgodbe in glede na vrzeli v informacijah je sprememba imen preudarna odločitev.
Poglejte napovednik serije:
Rojstvo morilca
Serija prikaže Metodovo življenje od rojstva kmalu po ustanovitvi nove države in v prvi epizodi, ki so jo na TV Slovenija predvajali v soboto, spoznamo samo njegovo otroštvo. Naslovno vlogo igra Julijan Pop-Tasić, ključna vpliva nanj pa sta njegova mati Marjeta, ki jo upodobi Saša Pavlin Stošić, in nasilni sosed Franc v enkratni predstavi Marka Mandića. V polurni epizodi skozi peščico scen dobimo vpogled v mizerno življenje na družbenem robu podeželja in serijo frustracij, s katerimi se sooča deček, ki ga "zanimajo zgolj motorji".
Saša Pavlin Stošić je v prvih epizodah zelo karizmatična v vlogi matere, v kasnejših pa se pojavi postarana z masko.
Pri tem se scenarist in režiser Tomaž Gorkić loti prikaza različnih vplivov s podobnim pristopom kot Rob Zombie v svojem portretu mladega Michaela Meyersa v Noči čarovnic iz leta 2007, torej skozi kombinacijo psiholoških in socioloških dejavnikov, predstavljenih v surovem realizmu, brez kakršnegakoli olepševanja ali opravičevanja. Metod je bil žrtev, ker je bil reven, ker je bil pankrt, ker je imel nasilniškega soseda in ker je živel v državi, ki je imela velike načrte za svoje pionirje. Vse to je naredilo njegovo življenje težko, a nič od tega ga ni naredilo morilca.
Metod Trobec je bil le fant, ki je hotel imeti motor – in že kot mladenič ga je hitro dobil. Z nasiljem.
Kaj bodo prinesle prihodnje sobote
V prihodnjih tednih bomo spremljali še preostalih pet polurnih epizod, v katerih Metoda upodablja Svit Stefanija. Ta je zanimiva odločitev, saj je fizično nekoliko podoben Trobcu, hkrati pa mu najbrž ni treba skrbeti, da bi ga občinstvo začelo enačiti s tem likom, saj ga lahko ravnokar na POP TV spremljamo kot romantičnega junaka v seriji Nemirna kri. Dogajanje se odvija kronološko in v grobem sledi življenjskim ovinkom iz Trobčevega življenja: prisilno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v mladosti, delo v Nemčiji, poroka s starejšo žensko, služba v Metalki, popivanje in umori.
Svit Stefanija se suvereno prelevi iz lomilca ženskih src v seriji Nemirna kri v morilca žensk v tej.
Odločitev za polurne epizode je smiselna, saj je veliko prikazov nasilja in trpinčenja, v pol ure pa gledalec ne otopi. Po drugi strani to predstavlja manjšo težavo, saj seriji ob manjšem številu scen ne uspe zgraditi nekaterih dolgoročnih razmerij – tako na primer mati Marjeta sploh ni prisotna v dveh epizodah, zaradi česar se nekoliko izgubi njun odnos, ki naj bi bil eden ključnih elementov zgodbe. Prav tako fragmentirana narava kratkih epizod nekoliko izgubi pri gradnji Metodovega loka v vse hujšo psihopatijo, saj je njegovo ravnanje že od mladosti nepredvidljivo, nasilno in okrutno, pa tudi tista zapeljiva plat, s katero premami dekleta, je le redko prikazana.
To ni vse
Že v prvi epizodi je mogoče slutiti, kako izjemna zasedba se obeta, to pa se v prihodnjih tudi uresniči. Odličen je na primer Sebastian Cavazza v vlogi Štrbčevega sodelavca, ki ga z grožnjami in obljubami podkupnine prepriča v kraje iz skladišča v Metalki. Jurij Drevenšek skozi lik policijskega inšpektorja poda zanimiv pogled na neaktivnost represivnih organov, posebej zanimiv pa je Luka Cimprić v vlogi birokratskega politkomisarja Metalke. Proces prenosa te zgodbe na platno je namreč trajal dobro desetletje in po prvotnih načrtih naj bi šlo za celovečerni film s Cimprićem v glavni vlogi; z Gorkičem sta posnela tudi kratki film Metod.
Sebastian Cavazza ima že sam neverjetno karizmo, v tej vlogi nasilnega sodelavca pa napolni ves prizor. Kljub mladosti in manj izkušnjam se Svit Stefanija kosa z njim v scenah.
Šestdelna serija prikazuje Štrbčevo življenje do razvoja v serijskega morilca in več umorov, nato pa se konča. V pripravi je namreč že druga sezona, ki bi se osredotočila na preostanek njegovega življenja, torej predvsem aretacijo, sojenje in zaporniško življenje. Čeprav je serija na TV Slovenija, je nacionalka le soproducent in ključna odločitev leži pri Slovenskem filmskem centru, ki bo to verjetno nadaljevanje potrjeval letos. Če bo prva sezona imela dobro gledanost in se bo pokazalo zanjo zanimanje tudi v tujini, predvsem v državah bivše Jugoslavije, si producenti obetajo mednarodno koprodukcijo s še višjim produkcijskim standardom.
Ali je serija Pošast za železno zaveso vredna ogleda?
Pošast za železno zaveso predstavlja nekaj povsem novega v slovenski televizijski produkciji, vendar za zdaj ni povsem jasno, kako jo bo občinstvo sprejelo. Podobe so surove, nasilje je pogosto izredno eksplicitno, a to je servirano v za slovenske razmere izredno visoki ravni produkcije, vključno s pristno scenografijo in kostumografijo sedemdesetih, krasno fotografijo, kjer so tudi nočne scene povsem jasno vidne, in odlično igro. Tako po eni strani vabi gledalca, naj gleda, po drugi pa ga opozarja, naj se obrne proč.
Ta scena iz zadnje epizode poda povsem nov pomen imenu skupine Pepel in kri.
Pošast za železno zavesoRežija: Tomaž Gorkič
Igrajo: Svit Stefanija, Julijan Pop-Tasić, Saša Pavlin Stošić, Sebastian Cavazza, Marko Mandić, Luka Cimprić, Jurij Drevenšek, Karin Komljanec, Katarina Stegnar, Alenka Kraigher, Branko Potočan, Mark Jacob Cavazza
Žanr: srhljivka
Dolžina: šest epizod po 30 minut
Predvaja TV Slovenija ob sobotah ob 22. uri
Preberite še:
