Torek, 3. 7. 2018, 5.45
6 let, 5 mesecev
Vsi jim ga zavidajo: Volkswagnov skrivni testni center
Volkswagen je na vrhuncu hladne vojne sredi ničesar, ob vasi Ehra-Lessien, kjer je prepovedan prelet letal, zgradil največji zasebni testni poligon na svetu. Skriti pred očmi javnosti še danes tam testirajo najbolj skrivnostne prototipe, na devet kilometrov dolgi ravnini pa lahko kot edini proizvajalec na svetu testirajo hitrosti do 400 kilometrov na uro.
Cilj: preprečiti radovedne poglede javnosti
Volkswagen je testni center zgradil leta 1965, v času hladne vojne, ko je bilo treba paziti, da informacije niso prišle v napačne roke. Zato so center zgradili v bližini nemške meje, kjer je prepovedan prelet vsem letalom, s tem pa so preprečili poglede radovednežev na največji zasebni testni center na svetu. Volkswagen je v miru in brez motenj lahko na svojem posestvu testiral vsa svoja vozila. Na plan so brez strahu pripeljali tudi prototipe, koncepte in avtomobile, ki nikoli niso ugledali luč sveta.
Največja prednost je izredno dolga ravnina
Poleg Volkswagna kompleks uporabljajo še vsi preostali člani skupine. K sreči je poligon ogromen, saj zna ob uporabi osmih znamk (Volkswagen, Audi, Škoda, Seat, Porsche, Lamborghini, Bentley in Bugatti) hitro nastati gneča. Toda testno središče Ehra-Lessien ima poleg svoje velikosti v rokavu še enega aduta – to je devet kilometrov dolga ravnina. Gre za najdaljši raven odsek, ki je popolnoma raven v vseh smereh in je na obeh skrajnih koncih na enaki nadmorski višini. Čeprav gre za raven odsek, z enega konca na drugega ne vidimo, saj zaradi same dolžine ukrivljenost zemlje preprečuje pogled na drugo stran.
Vrata so za druge proizvajalce zaprta
Ni veliko proizvajalcev, ki imajo v svojem portfelju model, zmožen dosegati hitrosti okoli 400 kilometrov na uro. Volkswagnov bugatti veyron super sport je na ravnini Ehra-Lessien dosegel 408 kilometrov na uro in dolgo časa veljal za najhitrejši avtomobil na svetu. To številko so sicer znotraj znamke še nekajkrat popravili in se ustavili pri 431 kilometrov na uro. A težava ni pomanjkanje znanja, proizvajalce pri izdelavi avtomobilov, ki lahko presežejo čudežno mejo 400 kilometrov na uro ovira predvsem infrastruktura. Nemci so zaprli vrata vsem zunanjim proizvajalcem, drugod na svetu pa razen na javnih cestah ni tako dolge ravnine, primerne za testiranje in podiranje rekordov.
Svoja vrata so sicer odprli pri Nasi, kjer so ameriškemu predelovalcu Hennessey dovolili eno vožnjo po svoji sveti pristajalni pisti. Venom GT je presegel 400 kilometrov na uro, toda imeli so le en poskus in za podrtje rekorda jim je zmanjkala vožnja v drugo smer. Proizvajalci bi lahko iskali večno slavo na slanem dirkališču Bonneville, toda podlaga je povsem drugačna in potrebne so predelave platišč in vzmetenja – torej hitrosti na asfaltu bi bile nižje zaradi teh predelav. Slovita okrogla steza Nardo v Italiji je le približek, saj tam hitrosti ne presegajo 320 kilometrov na uro.
Zadnji ''tuji'' avtomobil, ki je dobil priložnost preizkušati meje fizike na devetkilometrski ravnini, je bil sloviti McLaren F1 leta 1998. Takrat že pet let stari XP5 je vozil dirkač Andy Wallace in dosegel 391 kilometrov na uro.
96 kilometrov asfaltiranih cest
Celoten center ima kar 96 kilometrov asfaltiranih cest, primernih za različne teste. Kot že omenjeno, najbolj izstopa skoraj devet kilometrov dolg ravninski odsek, ki je na obeh koncih speljan v zavoj, zato je lahko vstopna ali izstopna hitrost na ravnino višja – posledično se najvišja hitrost na ravnini poveča tudi za 20 kilometrov na uro.
2