avtocesta
Petek, 1. 12. 2017, 4.00
7 let
Kanadska avtocesta Coquihalla: sneg in led že več kot 30 let poganjata strah v kosti voznikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,68
3
Ena najnevarnejših avtocest na svetu je v Kanadi. 200 kilometrov dolg avtocestni odsek Coquihalla, ki je nevaren predvsem pozimi, je zaslovel, ko so tam začeli snemati resničnostno oddajo ''Highway thru hell'' o reševanju ljudi in njihovih avtomobilov iz snežnih metežev.
Na svetu je kar nekaj cestnih odsekov, ki od voznikov zahtevajo popolno koncentracijo in mirne živce. Nevarne ceste na robu prepadov ali z ekstremini višinskimi razlikami najdemo v manj razvitih državah, zato dokler niso pri televizijski hiši Discovery in National Geographic Channel pričeli snemati resničnostno oddajo marsikdo ni poznal peklenske avtoceste v kanadski Britanski Kolumbiji. Dokaj običajnih 200 kilometrov ceste se pozimi spremeni v pekel, saj lahko v eni noči zapade več kot meter snega, temperature se spustijo tudi do -30 stopinj celzija, pot pa ovirajo številne nesreče tovornih vozil. Če k temu dodamo še nevarnost plazov in več kot kilometer višinske razlike na 50-kilometrskem odseku si avtocesta Coquihalla zasluži naziv ene najnevarnejših cest na svetu.
Predmet negodovanja že od začetka
Avtocestni odsek Coquihalla, ki je del 524 kilometrov dolge severno-južne velike avtoceste Highway 5, je tema razprav in kritik vse od dneva, ko so politiki leta 1984 najavili začetek gradnje. Kot največkrat prevožen gorski prelaz v pokrajini Britanska Kolumbija se je v zgodovino zapisal kot eden najnevarnejših avtocestnih odsekov na svetu. Odseku, ki se začne pri mestu Hope na nadmorski višini nič in se na petdesetih kilometrih povzpne za kilometer, ne grozi le obilno sneženje, veliko nevarnost predstavljajo tudi plazovi, zastoji, dolgi več deset kilometrov, in številne prometne nesreče.
Gradnja je bila izredno zahtevna in zamudna, zato so pri polaganju asfalta uporabili nove in predvsem dražje tehnike, ki so omogočile, da so prvi odsek dokončali do sejma leta 1986.
Zahtevno gradnjo so ovirali korupcija in gromozanski stroški
Napoved gradnje je mnogo prebivalcev sprejelo pozitivno, saj je avtocesta povezala številne kraje. S pomočjo avtoceste so domačini prihranili tri ure časa in kljub zahtevnim razmeram še danes z veseljem zapeljejo na Coquihallo. A prebivalci so še pred začetkom gradnje začeli dvomiti o smiselnosti tako zahtevnega projekta – največ težav je povzročala napoved pobiranja cestnine. Davkoplačevalcem preprosto ni šlo v račun, da bo gradnja stala več sto milijonov njihovega denarja, za uporabo pa bodo morali na koncu še plačevati.
Po 22 letih in 845 milijonih dolarjih pobrane cestnine je provinca leta 2008 nehala zaračunavati cestnino in avtocesto odprla za vse voznike in vozila. Če so manjša okoliška mesta do takrat še beležila stalen prehod ljudi, pa se je ob odprtju avtoceste skoraj ves promet preusmeril na hitrejšo cesto. V manjših trgovinah in restavracijah se je promet popolnoma ustavil, saj popotniki niso več potovali mimo njihovih vasi in mest.
A vse te kritike so bile le pljunek v morje v primerjavi s kritikami ob vse večjih stroških in občutnem večanju prvotne investicije. Televizijske hiše so se na gradbišče prvič zgrnile leta 1986, ko so končali prvi del gradnje med mestoma Hope in Merritt. Za prvi dve fazi gradnje so imeli pripravljenih 250 milijonov dolarjev, na koncu pa so porabili več kot 400 milijonov dolarjev. Oblasti so si zadale, da bodo ta del zgradile do začetka Svetovne razstave prometa in telekomunikacij leta 1986, zato so pri gradnji uporabljali izjemno drage tehnike in materiale, ki so omogočali polaganje asfalta na zasnežena in poledenela tla.
Video: Kako je potekala gradnja slovitega odseka najzahtevnejše avtoceste na svetu (v angleščini):
Dnevno jo prevozi 30 tisoč ljudi
Avtocestni odsek Coquihalla je po svetu zaslovel z resničnostno oddajo Highway thru hell, ki jo od leta 2012 predvajajo na programih Discovery Canada in National Geographic Channel. Podjetje Jamie Davis Motor Trucking na prelazu rešuje vse vrste vozil. V polarnih razmerah se s svojimi tovornjaki povzpnejo do mesta nesreče, iz jarkov in zasneženih bankin rešujejo avtomobile in tovornjake ter s tem poskrbijo za ponovno odprtje ceste.
Ker ta odsek avgusta, ki je najbolj obremenjen mesec, vsak dan prevozi več kot 30 tisoč voznikov, je nesreč ogromno. Če v enačbo dodamo izjemno zahtevne vremenske razmere in ogromno število tovornih vozil (med vsemi uporabniki je približno četrtina tovornih vozil), so mimoidoči vsakodnevno priča številnim zapletom in zanimivim situacijam. Televizijska uspešnica je pokazala zahtevnost pogojev, v katerih delajo reševalci in podjetje, hkrati pa osvetlila eno najzahtevnejših cest na svetu.
Avtocesta Coquihalla ima dva obraza - poletni in zimski. Če je poleti vožnja prijetna, se pozimi lahko spremeni v pekel. Ministrstvo za promet vsem potnikom v primeru vožnje v zimskem času priporoča, naj imajo s seboj odeje, nekaj hrane in vodo, saj se lahko zgodi, da bodo morali noč preživeti v avtomobilu.
Poleg snega veliko grožnjo predstavljajo plazovi, ki jih prožijo s pomočjo eksplozij in tako preprečujejo najhujše.
Na najvišji točki avtoceste je lahko tudi do -30 stopinj celzija, v eni noči pa lahko zapade tudi več kot meter snega.
Kako je avtocesta dobila to zanimivo ime?
Kw'ikw'iya:la v starodavnem jeziku halq'emeylem plemena Sto:lo, ki je med prvimi poselilo dolino Fraser v Britanski Kolumbiji, v neposrednem prevodu pomeni Škodljiva posoda. Besedna zveza se nanaša na kamen, na katerem so lovili ribe v današnji reki Coquihalla. S te velike skale so lahko s sulico lovili tudi losose, sodeč po plemenu Sto:lo pa so lahko le vodni otroci skw'exweq, ki živijo v rečnem bazenu blizu kamna, plavali in s sulic pobirali losose. Prav zato so lahko s te skale ribe lovili le določeni ribiči.
Avtocesta je zaslovela zaradi resničnostne oddaje Highway thru hell, ki prikazuje, kako reševalni kamioni iz nesreč in jarkov rešujejo predvsem tovorna vozila, ki niso bila kos zahtevnim razmeram.
Ob avtocesti se zaradi nenehnega pluženja naredi več kot tri metre visok snežno-ledeni koridor, ki je trden kot skala.
3