Nedelja, 17. 6. 2018, 4.00
6 let
Slavni prelaz Furka v Švici
Spoznajte enega najbolj spektakularnih prelazov v Evropi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,76
V eni najbolj zasneženih in vremensko neprijaznih švicarskih regij leži prelaz Furka. Veliko svetovnih popotnikov na seznam lokacij, ki jih morajo nujno obiskati do konca življenja, uvrsti sloviti prelaz ravno zaradi čudovitih razgledov, kultnega statusa in razburljive vožnje na 2.431 metrov nadmorske višine.
Od dna do vrha prelaza je 44 kilometrov. Od tega je velik del zavojev, serpentin in strmih vzponov.
Četrti najvišji prelaz v Švici
Prelaz Furka je postal slaven ter se v knjigo ljubiteljev čudovitih razgledov, dih jemajočih cest in svetovnih popotnikov zapisal z zlatimi črkami, ko se je po njem leta 1964 v epskem pregonu z legendarnim aston martinom DB5 zapodil tajni agent 007. Za volanom britanske klasike je sedel Sean Connery in se v razburljivem boju spopadel s ford mustangom. Zanimivost: na začetku spodnjega posnetka je očitno Bondov GPS pokvarjen. Prelaza Furka nedvomno ni ob mondeni Ženevi, temveč povezuje mesto Andermatt v kantonu Uri z mestom Gletsch v kantonu Valais.
Gre za osupljiv prelaz s petimi zvezdicami v osrednjih švicarskih Alpah, ki je del velike trojice prelazov v bližini Andermatta. Poleg prelaza Furka sta v bližnji okolici še prelaza Grimsel, ki leži na nadmorski višini 2.164 metrov, in Susten, ki leži na nadmorski višini 2.260 metrov.
Ne pozabite fotoaparata
Asfaltirana cesta se povzpne na enega najbolj impresivnih alpskih prelazov v državi. Do vrha ne navdušujeta le naravnost prvovrstna vozniška izkušnja in cesta s skoraj popolno ohranjenim asfaltom, ob skoraj vsaki serpentini se odpirajo osupljivi razgledi na dolino, hribe in ledenik. Pot na skoraj višino najvišje slovenske gore je kljub dobrim oznakam, zaščitnim ograjam in asfaltu treba načrtovati previdno. Ne le, da gre za enega najbolj snežno obremenjenih predelov, tudi v poletnih mesecih se lahko vreme spremeni v minutah. Čudoviti razgledi se hitro spremenijo v nočno moro, saj nevihte prinesejo obilno deževje, tla postanejo spolzka, s hribov pa se lahko na cesto zavali tudi kakšen kamen.
Na začetku vzpona je cesta široka, a je z vsakim kilometrom ožja in težje obvladljiva, še posebej v temi ali dežju. Tudi zato velja cesta na prelaz Furka za eno najlepših na svetu, a tudi eno najnevarnejših cest v slabem vremenu. A adrenalina željni popotniki, ki se ne ustrašijo izziva, bodo na 42-kilometrskem odseku do vrha uživali v naravnih lepotah ledenika Rhone, občudovali dolino Schöllenen in na poti srečali številne majhne, prisrčne vasice s prijaznimi prebivalci.
Cesto so zgradili davnega leta 1867
Cesto do vrha gore so prvič zgradili leta 1867 za potrebe vojske. Najstrmejši je kar 11-stopinjski vzpon, ker pa od vznožja do vrha voznik premaga 1.942 metrov, bo treba kar nekajkrat izenačiti pritisk v ušesih. Povprečen naklon do vrha znaša 4,6 stopinje.
Zaradi vse večje priljubljenosti letno prelaz prečka več kot 250 tisoč ljudi. Nekateri do vrha pridejo s kolesom, drugi z motorjem, nekateri z avtomobili, spet drugi izberejo javni avtobus ali pa se do vrha pripeljejo s klasičnim parnim vlakom na znova odprti železniški progi, ki se vije skozi gore.
Nekaj zavojev pod samim vrhom je postavljen nekdaj sloviti hotel Belvedere. Zraven hotela, ki je umeščen znotraj samega zavoja in obarvan v prepoznavne rdeče barve, je še večje parkirišče, kjer se ustavi večina popotnikov. S samega parkirišča se razprostira neposreden pogled na ledenik Rhone, od tam pa je potreben le kratek sprehod, da stopimo na večni sneg. Toda 11 tisoč let star ledenik počasi izginja. Vsako leto se zmanjša za deset centimetrov in vsako leto izgubi od 20 do 30 metrov dolžine. Na vrhu je kot češnja na torti še manjše jezero.
Pot navzdol je še večji izziv
A ko se popotniki naužijejo lepih razgledov in neokrnjene narave, je pred njimi najtežji del – spust navzdol. Cesta je še za odtenek ožja, na nekaterih delih zelo strma in zavoji se ne končajo vse do vznožja, kjer je povsem raven odsek ceste dolg približno štiri kilometre.
Slavni hotel, ki počasi propada
Danes nihče ne ve točno, kakšen namen je imela gradnja velike zgradbe na tako oddaljenem kraju. Hotel so zgradili leta 1882, torej nekaj let po končani osnovni stopnji gradnje ceste. Nekateri namigujejo, da je bil hotel idealen za pobeg slavnih in premožnih, saj so lahko v miru uživali na zabavah. Spet drugi pravijo, da je bil hotel namenjen popotnikom in alpinistom, nekateri pa predvidevajo, da so ga zgradili kot dom za delavce, ki so gradili in popravljali cesto.
Gre za neverjetno zgradbo, ki je gostila marsikatero zabavo, polno slavnih ljudi. Belvedere je bil izredno priljubljena počitniška točka papeža Janeza XXIII., Seana Conneryja in drugih slavnih ljudi. Žal je leta 2016 za hotel prišel konec. Sprva so napovedali le obnovo, a kot kaže, hotel ne bo nikoli več odprl svojih vrat.
