Nedelja, 18. 9. 2016, 14.53
6 let, 6 mesecev
50 let toyote corolle in 44 milijonov prodanih avtomobilov tega modela
Pol stoletja Toyotinega fenomena: na ceste kar 44 milijonov coroll #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,05
Letos mineva 50 let, odkar je Toyota predstavila prvo corollo. Do danes se je zvrstilo kar 11 generacij avtomobila s tem imenom, vsega skupaj pa so jih prodali prek 44 milijonov. Beseda corolla v latinščini pomeni cvetni venec.
Video: Kako je Toyota je 50 let corolle stisnila v 50 sekund
1966–1970 (corolla E10), 1970–1974 (corolla E20), 1974–1981 (corolla E30 in E50), 1979–1983 (corolla E70), 1983–1987 (corolla E80), 1987–1991 (corolla E90), 1991–1995 (corolla E100), 1995–2000 (corolla E110), 2000–2006 (corolla E120), 2006–2013 (corolla E140 in E150), 2013– (corolla E160, E170 in E180)
Eno ime, dva avtomobilska razreda, enajst različnih avtomobilov
Pri corolli ne gre za en avtomobil, kot v primeru Volkswagnovega hrošča; enajst generacij pomeni tudi toliko različnih modelov, ki s predhodniki nimajo prav dosti skupnega. Med drugim se je pri prehodu s četrte na peto generacijo povsem spremenila postavitev pogona: v začetku so imele corolle spredaj vzdolžno postavljen motor, ki je poganjal zadnji kolesi, nato pa spredaj prečno postavljenega, ki je poganjal prednji kolesi.
Poleg tega je bilo prvih šest generacij manjših – te corolle so spadale v razred majhnih avtomobilov. S sedmo generacijo leta 1991 je corolla prestopila v spodnji srednji razred, torej za razred višje.
Test pred prenovo: Toyota corolla 1.4 D-4D
Corolla, avtomobil prodajnih presežkov
Corolla je v Evropi in Sloveniji namenjena starejši populaciji, ki ne potrebuje več petvratnega vozila. Sto kupcev pri nas naj bi prepričala kot limuzina z legendarnim slovesom, zanimivim videzom, udobjem, kakovostjo in izpopolnjeno vozno dinamiko.
Corollo med drugim izdelujejo tudi v Turčiji, in sicer so tam poleg zdajšnje izdelovali že sedmo, osmo in deveto generacijo. V 50 letih je zrasla iz enega samega modela v več modelov, namenjenih različnim svetovnim trgom, ne razlikujejo pa se le kozmetično, ampak tudi po platformah, po merah po ponudbi pogonov in tako naprej.
Na nekaterih trgih se pojavlja pod drugačnimi imeni ali kot corolla z dodatnim imenom, nekatere različice so imele povsem svoje ime, naprodaj pa je bila tudi pod imeni drugih blagovnih znamk (Daihatsu, Geo …).
Leta 1997 je postala najbolje prodajan avtomobil na svetu, do takrat pa so jih izdelali že 22,65 milijona. Po letu 2002 je Toyota vsako leto prodala prek milijon coroll, lani pa so jih povprečno vsak dan prodali kar 3.670. Danes jo izdelujejo ali sestavljajo v 16 tovarnah po vsem svetu, zgodba corolle pa zagotovo še ni končana.
Sprehodite se skozi 50 let toyote corolle
1. generacija 1966 - corolla E10
Prvo corollo, naslednico modela publica, so pri Toyoti zasnovali z željo, da bi postal ljudski avtomobil – kar se je, mimogrede, s časom uresničilo v največji mogoči meri. Takrat je bila to klasična dvo- ali štirivratna limuzina in trivratni(!) kombi, dve leti pozneje pa so dodali še kupe z imenom sprinter. Poganjal jih je 1,1-litrski (od leta 1969 pa 1,2-litrski) motor takrat klasične gradnje – z odmično gredjo v bloku.
Corolla s publico ni imela nič skupnega, saj je publico med drugim poganjal 2-valjni bokserski motor. Za tiste čase je imela napreden menjalnik s kar štirimi prestavami, ročico zanj pa na tleh, ker do takrat ni bilo v navadi, na voljo pa je bila tudi dvostopenjska avtomatika. Še bolj napredna je bila prednja prema enake zasnove, kot je danes običajna – z vzmetnimi nogami (MacPherson).
Za svojo velikost je bila corolla zelo prostorna, navduševala je s prednjima školjkastima sedežema in razkošno zadnjo klopjo, predvsem pa si je hitro pridobila sloves kakovostnega, trajnega in zanesljivega avtomobila, kar jo je tri leta po prvi predstavitvi zavihtelo na prvo mesto med najbolje prodajanimi avtomobili na Japonskem. Prvo corollo so že izvažali v Evropo, Severno Ameriko in v Avstralijo.
2. generacija 1970 - corolla E20
1970–1974 (corolla E20)
Že za drugi model pri Toyoti pravijo, da je bil povsem nov. Oblika je imela več oblin, precej so izboljšali podvozje, podaljšali so razmik med osema, ponudili pa so še več karoserijskih variant. Po novem so ponujali tudi petvratni kombi ter dostavniško, tri- in petvratno različico. tudi motorna ponudba se je precej razširila, na voljo so bili 1,2-, 1,4- in 1,6-litrski stroji. Med njimi je menda največ slave požel motor 1,6-litrski 2T-G z dvojno odmično gredjo v glavi, z dvema uplinjačema ter z močjo 85 kilovatov (115 "konj").
Zanimivo je, da so glavo motorja ulivali pri Yamahi, ne glede na to pa je bila corolla (levin) s tem motorjem za tiste čase izjemni športni avtomobil. Corollo druge genercije so izdelovali do leta 1974 (med drugim tudi v Indoneziji), štiri leta dlje pa so v proizvodnji ostale njene kombijevske in dostavniške različice.
3. generacija 1974 - corolla E30 in E50
1974–1981 (corolla E30 in E50)
Ta generacija velja za časovno najdaljšo med corollami, verjetno tudi zaradi svetovne recesije (1970) in ene večjih naftnih kriz. Kljub temu ji je uspelo v veliki meri pomagati k največji rasti znamke Toyota na ameriškem trgu. Je pa tretja generacija prinesla tudi veliko tehničnih novosti, začenši z razvojem karoserije v vetrovniku.
Še ena pomembna novost je bila karoserija z vrati na zadku (kombikupe E50) od leta 1976, poleg tega pa so prvič predstavili motor, ki je deloval v področju zelo revne zmesi in je bil na voljo tudi v drugih toyotah. Corolle te generacije so med drugim izdelovali tudi v Avstraliji, v ZDA pa se je že morala spopadati s takrat novim volkswagnom rabbitom (oziroma golfom po naše).
4. generacija 1979 - corolla E70
1979–1983 (corolla E70)
Nastopil je čas bolj oglatih avtomobilov in takšna je bila tudi četrta generacija corolle, čeprav so njeno karoserijo kar 400 ur izpopolnjevali v vetrovniku. Imela je znova podaljšano medosje, dobila je izpopolnjeno zadnjo premo (vijačne namesto listnatih vzmeti, večtočkovno vpetje preme, Panhardov drog), za nekatere trge tudi nova motorja (1,6 z vbrizgom goriva, 1,8 in 1.8 dizel) in volanski servo, še vedno pa je motor poganjal zadnji kolesi.Ostala je izjemno bogata ponudba karoserij, med razvojem pa so upoštevali precej strožje zahteve od prostornosti do trušča v notranjosti. Prodajo so razširili na številne azijske trge, corolla GT pa je dosegla tudi nekaj vidnih dirkaških rezultatov. Večina karoserijskih različic se je umaknila do leta 1983, le kombi in dostavnik so ponujali do leta 1987.
5. generacija 1983 - corolla E80
1983–1987 (corolla E80)
Za to generacijo pravijo, da je bila najbolj priljubljena corolla, saj so jih izdelali kar 3,3 milijona, in sicer tudi v Venezueli, Avstraliji, Južnoafriški republiki in ZDA. To je tudi prva corolla s prednjim pogonom, le kupejevske in kombikupejevske corolle so temeljile še na prejšnji platformi z zadnjim pogonom. Ker so jo prodajali na številnih trgih, se je precej povečalo število (predvsem motornih, a tudi drugih kombinacij) različic, gre pa za prvo corollo, ki so jo razvili s pomočjo računalnika.Motorji zanjo so bili od 1,3 do 1,6 litra (dizel 1,8 litra) in z uplinjači ali elektronskim vbrizgom (dizel z mehanskim), večina pa je bila izpopolnjena v primerjavi s prejšnjo generacijo in prilagojena prednjemu pogonu. Z različico coupé (šasija AE86) so med letoma 1985 in 1993 nastopali v reliju v skupini A, hkrati pa je to tudi zadnja corolla z zadnjim pogonom.
6. generacija 1987 - corolla E90
1987–1991 (corolla E90)
Čeprav si je corolla že s prvo generacijo pridobila sloves kakovostnega avtomobila, so pri razvoju šeste generacije posvečali še dodatno pozornost na to temo. Med drugim so prek stotim proizvajalcem sestavnih delov predlagali čez dva tisoč izboljšav. Tudi s stališča videza se je ta generacija močno odmaknila od prejšnje, še boljša pa je bila njena aerodinamika.
Je prva corolla, ki je imela tudi možnost vsekolesnega pogona – v tem primeru je bila zadnja prema toga. V ponudbi vrste karoserij in motorjev ni bilo večjih razlik v primerjavi s peto generacijo, povečali pa so število tovarn, kjer so jo izdelovali ali le sestavljali. Toyota je za Evropo zasnovala oblikovno rahlo drugačne karoserije, čeprav se kombilimuzinska različica še ni uspela najbolj uspešno kosati z evropsko ponudbo – zaradi videza in zaradi izjemno majhnega prtljažnika. V Južnoafriški republiki so to corollo izdelovali vse do leta 2008!
7. generacija 1991 - corolla E100
1991–1995 (corolla E100)
S to generacijo je corolla zrasla za en velikostni razred in postala karoserijsko obla kot še nikoli. Ob tem so uporabili manj sestavnih kosov za karoserijo, kar jo je tako pocenilo kot naredilo čvrstejšo. V skladu s trendi v avtomobilski industriji so znova znatno zmanjšali aerodinamičen upor, žarometi pa so bili pokriti s plastiko namesto s steklom kot do takrat.
Sicer pa se ni dosti spremenilo: ostale so številne tovarne, ponudba karoserij in ponudba motorjev, le da se je tem – tudi zaradi prehoda v višji razred in s tem večjo maso – povečala prostornina do 1,8 litra (dizli do 2,2 litra). Menjalniki so bili že do šeststopenjski oziroma do štiristopenjski samodejni. Pri karoserijah smo bili tudi Slovenci prvič uradno deležni dveh različnih kombilimuzin tega avtomobila, to sta bili različici "hatchback" in "liftback".
Pri tem je prva klasična kombilimuzina, druga pa neka vmesna stopnja med našo kombilimuzino in kombikupejem, kar je najbolj opazno po naklonu zadnjega stekla. Ta generacija je tudi Evropejce dokončno prepričala z zanesljivostjo.
8. generacija 1995 - corolla E110
1995–2000 (corolla E110)
Nova generacija corolle je bila, gledano tehnično, od vseh menda še najmanj nova, saj je (zaradi zmanjšanja stroškov razvoja) slonela na isti platformi kot prejšnja. Tako je šlo bolj ali manj za izpopolnjevanje na vseh področjih: manjši vpliv na okolje, večji izkoristek, manjši stroški lastništva in vzdrževanja, več varnosti, manj notranjega trušča in podobno. Hkrati je odločitev o nespremenjeni platformi prinesla tudi nespremenjeno ponudbo karoserij in motorjev.
Da pa bi še povečali prepoznavnost modela, so se znova odločili preskusiti se na dirkališčih. Tako je na osnovi evropske trivratne kombilimuzine julija 1997 nastala corolla WRC z motorjem in štirikolesnim pogonom celice. Nekaj odmevnih zmag in naslov med konstruktorji so lepi uspehi, ki jih je prekinila Toyotina odločitev, da se na dirkaškem področju preseli v formulo 1.
9. generacija 2000 - corolla E120
2000–2006 (corolla E120)
Z novo generacijo je postala corolla evropska, saj so jo razvili v Toyotinem evropskem razvojnem centru in s tem pokazali, da je ta trg za njih izjemnega pomena. Na ta način so želeli povsem pretrgati zvezo s preteklostjo in kupcem na vseh področjih ponuditi cenovno ugodnost.
Kljub evropski naravnanosti pa sta najprej na trge prišli limuzina in kombi in šele naslednje leto kombilimuzina, ki se je od prvih dveh močno razlikovala tudi na prednjem delu. Še nikoli do zdaj corolle niso izdelovali in sestavljali v toliko državah in celinah kot tokrat, so pa ponudbo karoserij skrčili le na omenjene tri. Prvič povsem globalna corolla je bila na nekaterih trgih na voljo tudi v športni različici T-sport.
10. generacija 2006 - corolla E140 in E150
2006–2013 (corolla E140 in E150)
Z že deseto generacijo so pri Toyoti za evropski in domači trg ločili model auris od corolle: auris je bil pravzaprav corolla kot kombilimuzina, tako pa je corolla postala zgolj limuzina ali kombi. Corolle so se vse bolj razlikovale glede na trge, kjer so jih prodajali, še posebej za ameriški trg. Ne glede na to pa so pri razvoju vseh različic upoštevali 'pravilo petih minut' – kupci naj bi v le petih minutah vožnje opazili (izboljšano) kakovost nove corolle na vseh ravneh.Načelno so obstajale tri različice nove corolle: običajna (E140), široka E140 in široka E150, kjer sta se široki od običajne razlikovali predvsem po nekoliko večjih merah, E150 pa tudi po (novi) platformi MC.
11. generacija 2013 - corolla E160, E170 in E180
2013– (corolla E160, E170 in E180)
Do zdaj zadnja generacija je postavila veliko ločnico med corollami, namenjenimi različnim trgom. V Evropi je naprodaj različica E170, zasnovana na platformi MC, na te trge pa je prišla leta 2014. Na voljo so motorji s prostorninami od 1,3 do 2 litrov (dizel z 1,4 litra) ter ročni (5 in 6), samodejni (4) in neskončnostopenjski (CVT7) menjalniki.
Prvič je corolla dobila napredno, skoraj futuristično obliko karoserije, za naše trge pa je zagotovo bolj zanimiva in tudi precej bolje prodajana različica E180, ki jo poznamo pod imenom auris.
