V službo v Ljubljani vedno več ljudi s kolesom, na cestah vseeno vedno večja gneča

V okviru tedna mobilnosti, ki poteka ta teden, se odvije tudi dan brez avtomobila. Ljubljana dostopnost z avtomobili omejuje, a se vseeno v službo z avtomobilom vozi večji delež prebivalcev prestolnice kot v letu 2009. Za samo gostoto prometa je spodbudna novica o deležu tistih, ki grejo v službo s kolesom.

Kolesa bolj priljubljena kot v Ljubljani le na Danskem in Nizozemskem

Danska in Nizozemska veljata za kolesarski državi, o čemer priča 18 milijonov koles na 17 milijonov prebivalcev na Nizozemskem. Sta tudi edini prestolnici Evrope, v katerih kolo kot glavno prevozno sredstvo za v službo uporablja več kot polovica prebivalcev. Na tretjem mestu glede na popularnost koles se nahaja Ljubljana, kjer se z njim v službo vozi vsak četrti Ljubljančan. Več kot 20 odstotkov prebivalcev uporablja kolo v petih izmed 32 primerjanih prestolnic.

Po podatkih Eurostata se v prestolnici Turčije s kolesom v službo v letu 2015 ni peljal praktično nihče. Komaj odstotek prebivalcev za pot v službo uporablja kolo v prestolnicah Malte, Italije, Grčije in Estonije.

Peš v službo vsak peti Ljubljančan

Pešačenje, kot primarni način transporta v službo, je v Ljubljani uporabljalo 20 odstotkov prebivalcev. To Ljubljano uvršča v zadnjo tretjino glede na pogostost pešačenja v prestolnicah Evrope. Glede na leto 2009 se je delež pešcev manj kot v Ljubljani povečal v štirih evropskih prestolnicah.

Z avtomobilom v službo vsak drugi Ljubljančan

Največji delež prevozov na delo z avtomobilom najdemo v dveh prestolnicah, v katerih je zadovoljstvo z javnim transportom med najslabšimi, to sta prestolnici Cipra in Islandije. Visok delež prebivalcev, ki gre v službo največkrat z avtomobilom, je tudi v prestolnici Luksemburga. Ta prestolnica podobno kot Ljubljana poleg taksija v shemi javnega prometa ponuja le še uporabo avtobusa in koles.

V Ljubljani za pot v službo uporablja avtomobil vsak drugi Ljubljančan. Glede na leto 2009 se je popularnost avtomobilov za pot v službo povečala za slabih šest odstotnih točk. Manjšo rast avtomobilov kot glavnega prevoznega sredstva za v službo so zabeležili v sedmih prestolnicah Evrope.

Javni transport največ uporabljajo v prestolnici Francije

Štirje od petih prebivalcev Pariza so v letu 2015 kot glavno prevozno sredstvo za pot v službo ali na izobraževanje uporabljali javni transport. Glede na leto 2006 se je delež uporabnikov javnega transporta v Parizu povečal za 13 odstotnih točk, kar predstavlja šesto najvišjo rast uporabnikov javnega transporta med prestolnicami v Evropi. Javni prevoz v Parizu odlikuje pestra izbira javnih prevoznih sredstev, med katerimi najdemo: avtobuse, nočne avtobuse, tramvaje, podzemno železnico, nadzemno železnico in buse oziroma ladje na reki.

Več kot dve tretjini prebivalcev uporablja javni prevoz kot glavno prevozno sredstvo za pot v službo še v prestolnicah Avstrije, Švice in Češke. Na Dunaju so leta 2016 v javnem prometu zabeležili tudi rekordno število potnikov. Dunaj ima kljub približno 70 odstotkov višji povprečni plači nižje cene javnega prevoza od Ljubljane.

Najmanj je javni promet popularen na otoških prestolnicah Cipra, Malte in Islandije. V Nikoziji, to je prestolnici Cipra, javni promet za pot v službo uporablja vsak 20. prebivalec, devet od desetih prebivalcev se v službo vozi z avtomobilom. Nizka popularnost javnega prometa v teh treh otoških prestolnicah gre tudi na račun manj kot 50 odstotkov zadovoljnih uporabnikov z javnim prometom.

Raba javnega prometa v Ljubljani raste, a je še vedno med manj popularnimi v Evropi

V letu 2015 je javni promet, kot primarno prevozno sredstvo za pot v službo, uporabljalo 37 odstotkov Ljubljančanov. Med 32 primerjanimi prestolnicami v Evropi jih v 14 javni promet uporablja manj od 50 odstotkov prebivalcev. Manj kot v prestolnici Sloveniji v šestih evropskih glavnih mestih. Kljub rasti deleža uporabnikov javnega prometa glede na leto 2009 za skoraj osem odstotnih točk, uporablja javni promet v Ljubljani glede na ostale prestolnice nizek delež prebivalcev.

Kako najti Švicarja, ki ni zadovoljen z javnim prometom?

V prestolnici Švice se z javnim prometom v službo odpravi 70 odstotkov prebivalcev, a med njimi težko najdemo takega, ki z javnim prometom ni zadovoljen. Več kot 90 odstotkov zadovoljnih uporabnikov javnega prometa imajo še na Dunaju in Helsinkih. Z javnim prometom so v Ljubljani zadovoljni trije izmed štirih uporabnikov.

Najmanj ga imajo radi v Rimu, kjer je z javnim prometom zadovoljnih 30 odstotkov prebivalcev. Kljub nizki popularnosti javni promet v Rimu za pot v službo uporablja večji delež prebivalcev kot v Ljubljani.