SiolNET. Avtomoto Novice
5,10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Avtomobil, ki ne piše SMS-sporočil, ne telefonira in ne brska po spletu

Bi se res morali bati takega avtomobila?

5,10

termometer

Včeraj je samodejno vozeči avtomobil prvič povzročil smrtno žrtev na cestah, kar pa po mnenju razvojnikov ni razlog za paniko in dvome o nadaljnjem razvoju avtomobilskih tehnologij. Trenutno samo v ZDA vsak dan umre več kot 100 ljudi, od tega 16 pešcev. Bodo samostojno vozeči avtomobili res postali bolj varni in kdaj bodo oblasti za avtonomne avtomobile sprejele natančnejša pravila?

Kdaj bodo samodejno vozeči avtomobili zanesljivi v prometnem kaosu modernih mest? Kdaj bodo samodejno vozeči avtomobili zanesljivi v prometnem kaosu modernih mest? Foto: Reuters

Samodejna vožnja avtomobilov – spoznajte pet stopenj razvoja
Nasveti za varno hojo v prometu


Eden izmed trkov Volvovih terencev XC90 z Uberjevo tehnologijo samodejne vožnje, kjer pa je bil za trk kriv človek v drugem avtomobilu. Eden izmed trkov Volvovih terencev XC90 z Uberjevo tehnologijo samodejne vožnje, kjer pa je bil za trk kriv človek v drugem avtomobilu. Foto: Reuters Včeraj se je v ZDA zgodila prva tragična nesreča s samodejno vozečim avtomobilom, v kateri je umrla peška. Uberjev volvo XC90 je v času nesreče vozil samodejno, za volanom pa je sedel njihov uslužbenec. Ta ni mogel preprečiti nesreče, saj je na neosvetljenem delu peška cestišče prečkala zunaj prehoda za pešce.

Četrta stopnja avtonomnosti na preizkusu

Uber je zaustavil testne programe v drugih mestih in čaka na izsledke preiskave, ki jo bo vodila policija v Tampi na Floridi. Pri Volvu in Toyoti, ki je prav tako napovedala sodelovanje z Uberjem in uporabo njihove tehnologije samodejne vožnje, dogodka še niso komentirali oziroma bodo to storili po rezultatih preiskave.

Prvi primer take nesreče je izpostavil pereča vprašanja razvoja avtonomne mobilnosti. Uberjevi volvi spadajo že v četrto od petih stopenj avtonomnosti in so tako teoretično sposobni v mestih z zelo dobro podporo natančnih navigacijskih zemljevidov voziti povsem samodejno. Taki avtomobili v očeh razvojnikov v mestih predstavljajo prihodnost samovozečih taksijev, ki bi z ustrezno informacijsko podporo lahko tudi občutno zmanjšali število potrebnih vozil.

Volvo Uber Foto: Reuters

Nesreča, ki lahko pospeši sprejem zakonskih okvirov

Volvo in Uber sta skupni projekt samovozečih taksijev napovedala že konec lanskega leta. Objavila sta željo po 24 tisoč takih avtomobilih, ki bi na ceste zapeljali med letoma 2019 in 2021. Uber je sicer le ena izmed družb, ki razvija sisteme samodejne vožnje in po nekaterih raziskavah iz lanskega leta ni sodila med najuspešnejše.

Uber je s konkurenčnim sistemom Waymo (del Alphabeta) konec prejšnjega tedna poslal pismo ameriškim senatorjem, naj pospešijo obravnavo tematik samodejne vožnje. Oblasti v ZDA šele določajo pravila, kako dovoliti testiranja samovozečih avtomobilov v vsakdanjem prometu in na tem področju do zdaj niso sprejeli konkretnih rešitev. Včerajšnja nesreča bi lahko to spremenila.

Poleg Uberja je svoj testni program začasno ustavila tudi Toyota. Predsednik Volkswagna Matthias Muller je danes izjavil, da ta nesreča ne bo ogrozila razvoja takih vozil in da avtonomnost ostaja ena izmed razvojnih usmeritev Volkswagna. 

Matjaž Korman, slovenski inženir pri Audiju. Matjaž Korman, slovenski inženir pri Audiju. Foto: Jure Gregorčič Slovenski inženir pri Audiju: Avtonomna vozila bi v današnjem prometnem kaosu obstala

O razvoju tehnologij samovozečih avtomobilov smo se pogovarjali z Matjažem Kormanom, slovenskim inženirjem pri Audiju. Korman je bil vodja razvoja konceptnih avtomobilov, kjer se je srečeval prav z izzivi avtomobilske avtonomnosti. Slovenec pravi, da obstoječa tehnologija v zaprtih prostorih deluje. Za to tehnologijo je treba pripraviti ceste.

''V Parizu sem imel praktično izkušnjo. Ko smo tam testirali vozila, so mimo nas švigali motorji, kolesa, pešci …V takšnih primerih ne bo mogoče, da bi mi mešali popolnoma avtonomno vožnjo in vožnjo, ki jo dandanes poznamo. To bo treba ločiti. Zelo zanimivo bo, kaj bo v tem prehodnem obdobju – po moji napovedi so avtonomna vozila zasnovana tako, da gledajo predvsem na varnost – znajo predvideti nevarnost in se na vsak način želijo izogniti nesreči. Če bodo normalna vozila motila avtonomna vozila, bodo ta resnično obstala. Zato bo treba pri prometu in prometni strategiji nekaj spremeniti. Na primer uvesti pasove, namenjene samo avtonomnim vozilom, toda to spet prinaša nova dela na avtocestah, graditi bo treba nove pasove, namestiti senzorje na cestah. Vozila bodo to zelo hitro obvladala. Osnovna tehnologija deluje,'' nam je povedal Korman.

Tudi v majhni Sloveniji se vsak dan v povprečju pripeti 48 prometnih nesreč, v ZDA jih je vsak dan 16 tisoč. Tudi v majhni Sloveniji se vsak dan v povprečju pripeti 48 prometnih nesreč, v ZDA jih je vsak dan 16 tisoč.

Samo v ZDA vsak dan umre 16 pešcev in za nesrečo je kriv človek

Čeprav včerajšnja nesreča – predvsem dejstvo, da avtomobil z vso moderno opremo ni zaznal peške in predvidel njenega prečkanja – kaže na nadaljnji potrebni razvoj, prometna statistika kaže tudi drugo sliko. Samo v ZDA v povprečju vsak dan umre 16 pešcev, kjer je krivec človek, ali pešec ali nepreviden voznik. Vsak dan se v ZDA zgodi več kot 16 tisoč prometnih trkov. V povprečju na tamkajšnjih cestah vsak dan umre več kot 100 ljudi. Tudi globalno je promet peti najpogostejši vzrok smrti.

Ne glede na včerajšnjo tragično nesrečo samovozeči avtomobil v prihodnje ne bo pisal SMS-sporočil, brskal po internetu in med vožnjo objavljal fotografij na družbenih omrežjih, kar je kljub morebitnim zaostrenim globam težko trditi za voznike.

Na slovenskih cestah v treh letih umrlo 48 pešcev

Tudi v Sloveniji je v zadnjih treh letih na cestah skupno umrlo 48 pešcev, kažejo podatki Agencije za varnost v prometu (AVP). Stanje se sicer izboljšuje. Lani je na slovenskih cestah umrlo za polovico manj pešcev kot leta 2013.

 

Nasveti za varno hojo v prometu AVP

- Pešec nima absolutne prednosti, vedno se je treba prepričati, da lahko varno prečkamo cesto.

- Uporabljamo prometne površine, namenjene hoji pešcev (pločniki, hodniki, prehodi, podhodi, nadhodi).

- Če ni zagotovljenih površin za pešce, hodimo ob levem robu vozišča v smeri vožnje, tako da nas nasproti vozeči vozniki prej opazijo.

- Vedno se prepričamo o varnem prečkanju ceste: pogledamo levo in desno, preden stopimo na vozišče.

- Cesto prečkamo hitro in brez nepotrebnega ustavljanja.

- Za večjo vidnost nosimo svetla in odsevna oblačila, dodamo tudi odsevna telesa: odsevni trakovi, kresničke, tudi svetilka je odsevno telo, ki opozarja na nas v temi, megli, dežju.

- Ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti nosimo odsevnik na vidnem mestu. Odsevnik naj bo vedno na strani, ki je obrnjena proti vozišču.

- Obvezna je uporaba prehodov za pešce. Na semaforiziranih prehodih počakamo pri zeleni luči za pešce – preden prečkamo prehod, pogledamo levo in desno kljub zeleni luči na semaforju! Na nesemaforiziranih prehodih smo zlasti pozorni na približujoča se vozila, počakamo, da se ta dejansko ustavijo iz obeh smeri (dvig roke, vzpostavitev očesnega stika z voznikom).

Komentarji

11

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Chief / 20.03.2018. ob 13:09 +3 0

    pri tem članku manjka opozorilo "Oglasno sporočilo"

    +3 0
  • modrooki / 20.03.2018. ob 16:44 +2 0

    Članek zgreši bistvo: avtonomna vozila bodo povzročala nesreče (neglede na kvaliteto tehnologije so ostali ljudje, soudeleženci v prometu, preveč nepredvidljivi). Če bomo glede tega, tako kot ta članek, tiščali glavo v pesek in prodajali foloskule, se nam bo tudi na tem prodočju zgodila teorija zarote in vsesplošen odpor.

    +2 0
  • svojeglavc / 20.03.2018. ob 17:47 +1 0

    XC90, smrtno nevarno vozilo ?!

    +1 0
delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin