Petek, 6. 3. 2026, 14.38
5 dni, 6 ur
Vojna v Iranu
Vojna v Iranu: kaj bo storila Kitajska, če ji bo šlo za nohte?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,15
Kitajska ima na Bližnjem vzhodu velike interese, saj je izredno odvisna od iranske nafte. Na fotografiji je iranska prestolnica Teheran.
Ameriški obveščevalci po poročanju televizije CNN razpolagajo z informacijami, da se Kitajska morda pripravlja na to, da režimu v Teheranu v vojni proti ZDA in Izraelu na pomoč priskoči s finančnimi sredstvi ter rezervnimi deli za rakete in drugo orožje. Kitajska se do zdaj sicer ni vmešavala v vojno na Bližnjem vzhodu, prav tako izraelskih in ameriških napadov še ni neposredno obsodila.
20.37 Nov val napadov na Bližnjem vzhodu
19.07 Francoska letalonosilka Charles de Gaulle prispela v Sredozemlje
18.58 Bo Kitajska priskočila na pomoč Iranu?
17.20 Po napadu z dronom naj bi v Hormuški ožini zagorel tanker
16.33 Trump od Irana zahteva brezpogojno predajo
14.46 Maersk zaradi vojne na Bližnjem vzhodu začasno zaustavil dve pomembni liniji
14.44 Pezeškian: Nekatere države začele posredniška prizadevanja za končanje vojne
14.29 Rusija Iranu posreduje podatke o lokacijah Američanov na Bližnjem vzhodu
14.13 Sin izraelskega ministra za finance ranjen na meji z Libanonom
13.50 Iran zagrozil z obsežnejšimi napadi na iraški Kurdistan
13.20 Evropske države nadaljujejo vračanje državljanov z Bližnjega vzhoda
12.45 Izrael pozval Hrvaško k prekinitvi diplomatskih odnosov z Iranom
12.25 ZN: Na Bližnjem vzhodu izredne humanitarne razmere
10.41 Iranska vojska zadala hud udarec Američanom
10.15 Kubilius: ZDA ne morejo zagotoviti dovolj raket za zalivske države in Ukrajino
9.30 Izrael krepi napade na Bejrut in jug Libanona
9.20 Unicef opozarja na smrtonosen vpliv vojne v Iranu na otroke
9.15 Hezbolah posvaril Izraelce
9.00 V Dubaju opozorilo pred morebitnimi raketnimi napadi
8.56 Zalivske države tarča novih iranskih napadov
7.45 Trump iranske sile pozval k predaji in sprejetju amnestije
7.39 Ameriška vojska napadla iransko letalonosilko za brezpilotna letala
7.15 Ameriški kongres zavrnil resolucijo o vojni proti Iranu
6.15 Izrael z novim valom napadov
6.00 Trump: Iran smo oslabili za deset let
20.37 Nov val napadov na Bližnjem vzhodu
Izrael in Iran tudi ob koncu sedmega dne vojne na Bližnjem vzhodu, ki se je začela s sobotnimi ameriško-izraelskimi napadi na Iran, nadaljujeta medsebojne napade. Izraelska vojska je sporočila, da je zadela več kot 400 ciljev v Iranu, ob tem je zagotovila, da cilja le "vojaške tarče". Nov val napadov na Izrael je izvedel tudi Teheran.
Izraelska vojska je sporočila, da je danes v Iranu zadela več kot 400 ciljev, medtem ko nadaljuje bombardiranje Islamske republike. Po navedbah vojske so med drugim napadli izstrelišča balističnih raket in skladišča iranskih brezpilotnih letalnikov.
Stopnja izvedenih izraelskih napadov je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes skladna z obsegom preteklih dni. V Iranu naj bi število smrtnih žrtev po podatkih iranskega Rdečega polmeseca preseglo 1.330.
Izraelska vojska je danes znova zagotovila, da napada le vojaške cilje v Iranu, potem ko je Teheran zatrdil, da je bilo v izraelskem obstreljevanju prizadetih več sto domov. Tiskovni predstavnik izraelske vojske je vztrajal, da Izrael "v skladu z mednarodnim pravom cilja le vojaške cilje".
Tiskovna predstavnica iranske vlade je danes dejala, da je bilo od sobotnega začetka konflikta napadenih 390 stanovanj, 528 trgovinskih centrov in 13 zdravstvenih ustanov, poroča iranska tiskovna agencija Mehr. Iranski mediji so objavili videoposnetke, ki naj bi prikazovali prizadeta stanovanjska območja v mestu Ilam na zahodu države in v prestolnici Teheran.
Tudi Iran je zvečer navedel, da je izstrelil nov val raket in dronov na Izrael. Iranska revolucionarna garda je po navedbah iranske državne televizije začela izstreljevati drone in rakete proti Izraelu in ameriškim oporiščem v regiji.
Iran je danes napade izvedel tudi v Iraku. Na letališču v prestolnici Bagdad je bilo tarča dronov vojaško oporišče, ki gosti ameriške diplomatske objekte. Po navedbah varnostnih virov so štirje droni ciljali oporišče, medtem ko je drugi uradnik poročal, da sta še vsaj dva drona nanj strmoglavila.
19.07 Francoska letalonosilka Charles de Gaulle prispela v Sredozemlje
Francoska letalonosilka Charles de Gaulle je danes prečkala Gibraltarska vrata in vplula v Sredozemsko morje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francija je napotitev letalonosilke na območje napovedala po napadu z iranskim dronom na Ciper v začetku tedna. V okviru krepitve varnosti otoka Italija tja pošilja 160 pripadnikov mornarice.
Da bo Francija zaradi eskalacije razmer na Bližnjem vzhodu v vzhodno Sredozemlje poslala letalonosilko skupaj s fregatami in letali, je v torek sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron, potem ko je bilo v ponedeljek tarča napada z dronom britansko letalsko oporišče Akrotiri na Cipru. Macron je okrepitev vojaške prisotnosti v Sredozemlju utemeljil z nujnostjo ukrepov za zagotovitev varnosti Francije, njenih državljanov in oporišč, pa tudi zaveznikov v regiji.
Letalonosilka Charles de Gaulle je priplula s severa Evrope, kjer je sodelovala v vajah v Baltskem morju, potem ko so jo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu napotili na vzhod Sredozemlja, da bi zaščitila francoske državljane in zaveznike pred iranskimi napadi.
18.58 Bo Kitajska priskočila na pomoč Iranu?
Ameriški obveščevalci po poročanju televizije CNN razpolagajo z informacijami, da se Kitajska morda pripravlja na to, da režimu v Teheranu v vojni proti ZDA in Izraelu na pomoč priskoči s finančnimi sredstvi ter rezervnimi deli za rakete in drugo orožje.
Kitajska se do zdaj sicer ni vmešavala v vojno, prav tako izraelskih in ameriških napadov še ni neposredno obsodila.
Kitajska ima na Bližnjem vzhodu sicer velike interese, saj je izredno odvisna od iranske nafte. Po navedbah CNN Peking močno pritiska na vodstvo Irana v Teheranu, naj sprosti ladijski promet skozi Hormuško ožino in s tem omogoči predvsem varen prehod tankerjem, ki prevažajo energente.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v sredo sicer dejal, da Kitajske ne vidi kot dejavnika, ki bi lahko kakor koli vplival na potek vojne z Iranom. Enako je dejal za Rusijo, ki pa režim v Teheranu po najnovejših informacijah oskrbuje z obveščevalnimi podatki, ki jih Iran nato uporablja za napade na ameriške položaje.
Kitajska se do zdaj sicer ni vmešavala v vojno, prav tako izraelskih in ameriških napadov še ni neposredno obsodila.
17.20 Po napadu z dronom naj bi v Hormuški ožini zagorel tanker
Po napadu z dronom je danes v strateški Hormuški ožini ob južni obali Irana zagorela ladja, poroča iranska državna televizija, ki ni podala informacij o vrsti plovila ali pod katero državo pluje. Tiskovni predstavnik iranske vojske je dejal, da v ožini gori ameriški naftni tanker.
Tiskovni predstavnik iranske vojske je dejal, da v ožini gori ameriški naftni tanker, ki so ga ciljale iranske sile. Iranska televizija ni navedla vrste plovila ali pod katero državo pluje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju britanskega BBC pa je britanska pomorska trgovinska agencija (UKMTO) sporočila, da so plovilo v ožini zadeli izstrelki. Incident se je zgodil šest navtičnih milj severno od Omana. Agencija je plovilom v ožini svetovala, naj bodo previdna pri tranzitu in jo obvestijo o morebitnih sumljivih dejavnostih.
16.33 Trump od Irana zahteva brezpogojno predajo
Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil, da z Iranom ne namerava skleniti nobenega dogovora, sprejel bo zgolj brezpogojno predajo. Dodal je, da bodo ZDA po imenovanju novega iranskega vodstva skupaj z zavezniki in partnerji poskrbele za svetlo prihodnost Irana.
"Z Iranom ne bo nobenega sporazuma, razen BREZPOGOJNE KAPITULACIJE! Po tem in po izbiri VELIKEGA IN SPREJEMLJIVEGA voditelja (ali voditeljev) bomo mi in mnogi naši čudoviti in zelo pogumni zavezniki in partnerji neutrudno delali na tem, da bomo Iran pripeljali z roba prepada in ga naredili gospodarsko večjega, boljšega in močnejšega kot kadarkoli prej," je na svojem omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump.
"IRAN BO IMEL SVETLO PRIHODNOST. NAJ IRAN SPET POSTANE VELIK (MEGA!)," je še dodal predsednik ZDA.
Donald Trump je pred dnevi dejal, da je za kakršne koli pogovore z Iranom zdaj prepozno.
Trump je pred tem v četrtek ob sprejemu nogometne ekipe Inter Miami v Beli hiši pozval pripadnike iranske vojske, policije in revolucionarne garde, naj odložijo orožje, si povrnejo svojo državo in sprejmejo njegovo amnestijo, saj jih v nasprotnem primeru čaka smrt.
Zatrdil je, da so ZDA skupaj z Izraelom uničile vso iransko zračno obrambo in njihove zračne sile, 60 odstotkov raket in 64 odstotkov izstrelitvenih objektov Islamske republike. V pogovoru za televizijo NBC News je dejal tudi, da za zdaj ne razmišlja o napotitvi kopenskih sil v Iran.
14.46 Maersk zaradi vojne na Bližnjem vzhodu začasno zaustavil dve pomembni liniji
Danski ladjarski velikan Moeller-Maersk je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu začasno zaustavil prevoz tovora na dveh bistvenih linijah, med Evropo in Bližnjim vzhodom ter Bližnjim in Daljnim vzhodom. Že prej je Maersk prenehal sprejemati vse rezervacije za prevoze z območja Perzijskega zaliva in na tamkajšnje območje.
14.44 Pezeškian: Nekatere države začele posredniška prizadevanja za končanje vojne
Iranski predsednik Masud Pezeškian je danes sporočil, da so nekatere države začele prizadevanja za mediacijo za konec vojne na Bližnjem vzhodu. Pri tem je poudaril, da bi se morali pogovori osredotočiti na tiste, ki so vojno začeli, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Nekatere države so začele prizadevanja za mediacijo. Bodimo jasni: zavezani smo trajnemu miru v regiji, vendar brez oklevanja branimo dostojanstvo in suverenost svojega naroda," je navedel v sporočilu, objavljenem na družbenem omrežju X.
14.29 Rusija Iranu posreduje podatke o lokacijah Američanov na Bližnjem vzhodu
Kot poroča Washington Post, je Rusija Iranu posredovala podatke o tem, kje na Bližnjem vzhodu so ameriške vojaške ladje in letala, pa tudi ključni objekti in oprema.
Rusko deljenje obveščevalnih podatkov o Američanih z Iranci je po navedbah enega od virov časnika zelo temeljito, Teheran pa naj bi te podatke že uporabil za poskuse napadov na sile ZDA.
Po manj kot tednu dni od prvega napada na Iran se že šušlja, da se je v vojno, pa čeprav za zdaj le z deljenjem obveščevalnih podatkov, vključila še ena jedrska velesila, in sicer Rusija.
Iran je po poročanju Washington Posta zelo oslabljen pri sledenju potencialnim ameriškim tarčam, saj so Američani in Izraelci v uvodnih fazah napada na Iran pretekli konec tedna uničevali tudi infrastrukturo, ki jo Iran uporablja za zaznavanje potencialnih varnostnih groženj.
Analitiki, s katerimi so govorili pri ameriškem časniku, so izrazili še mnenje, da obveščevalni podatki, ki jih Moskva domnevno deli z Iranom, ne ogrožajo le ameriških ladij in letal, temveč tudi specifične ameriške (vojaške) objekte na Bližnjem vzhodu, kot so lokalni štabi ameriškega vojaškega poveljstva, radarji in druga vojaška infrastruktura.
14.13 Sin izraelskega ministra za finance ranjen na meji z Libanonom
Na meji Izraela z Libanonom je bil po navedbah izraelskih in bližnjevzhodnih medijev ranjen sin izraelskega finančnega ministra Bezalela Smotriča. Ministrov sin, sicer pripadnik varnostnih sil Izraela, naj bi bil lažje ranjen in ni v smrtni nevarnosti.
13.50 Iran zagrozil z obsežnejšimi napadi na iraški Kurdistan
Iran je danes zagrozil z napadi na vse objekte v iraškem Kurdistanu, če bo tamkajšnjim milicam dovoljen vstop v islamsko republiko. Oblasti v tej avtonomni regiji v Iraku so medtem sporočile, da je bilo po napadu z droni ustavljeno delovanje tamkajšnjega naftnega polja, ki ga upravlja ameriško podjetje HKN Energy.
"Do zdaj so bili napadeni le objekti ZDA in Izraela ter separatističnih skupin v regiji," je ob sklicevanju na pismo iranskega obrambnega sveta poročala iranska tiskovna agencija Mehr. V pismu je Teheran posvaril pred napadi na objekte v Kurdistanu, če bodo "militantnim skupinam dovolili nadaljnjo prisotnost, zarote in vstop" v Iran.
Svarilo sledi izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters kurdske milice v Iraku pozval k napadom na islamsko republiko. "Mislim, da je čudovito, da to želijo storiti, popolnoma sem za to," je dejal.
Irak je bil od sobote, ko sta Izrael in ZDA začela napade na Iran, ta pa je nato sprožil povračilne napade na Izrael ter ameriška oporišča in druge cilje v zalivskih državah, že večkrat tarča napadov. Tudi danes so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v bližini letališča v Erbilu odjeknile eksplozije.
Oblasti v iraškem Kurdistanu, kjer delujejo koalicijske sile pod vodstvom ZDA, so medtem danes sporočile, da je v četrtek "nezakonita skupina v Iraku izvedla teroristični napad" na naftno polje, ki ga upravlja ameriško podjetje HKN Energy, pri čemer ga je poškodovala in tako ustavila proizvodnjo.
Po navedbah varnostnega vira je bilo naftno polje tarča napada dveh dronov.
Napad na naftno polje je že povzročil rast cen surove nafte. Sod nafte West Texas Intermediate se je podražil za 5,7 odstotka na 85,61 dolarja za sod, kar je najvišja raven po aprilu 2024. Sod severnomorske nafte brent se je podražil za 4,3 odstotke na 89,06 dolarja za sod.
13.20 Evropske države nadaljujejo vračanje državljanov z Bližnjega vzhoda
Evropske države nadaljujejo prizadevanja, da bi čim prej z Bližnjega vzhoda vrnile svoje državljane, ki so tam ostali zaradi spopadov po sobotnem ameriško-izraelskem napadu na Iran. Na Poljsko se je ponoči z letom iz Omana vrnilo 109 ljudi, v Nemčiji pa v noči na soboto pričakujejo vrnitev 150 turistov, poročajo tuje tiskovne agencije. Po poročanju poljske tiskovne agencije PAP bo evakuacija poljskih državljanov z Bližnjega vzhoda potekala do konca marca.
Medtem je hčerinska družba nemške Lufthanse Eurowings na Bližnji vzhod poslala letalo, da bi evakuirala okoli 150 nemških turistov. Poseben polet iz Riada, prestolnice Savdske Arabije, v nemški Köln je predviden v noči na soboto. Potniki bodo sicer turisti, ki so obiskali Dubaj v organizaciji družbe Eurowings Holidays, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Po vzletu iz Maskata je potnica pristala na frankfurtskem letališču.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je sicer v četrtek zvečer v posnetku na svojem profilu na Instagramu povedal, da nemška vlada po organizaciji treh posebnih poletov iz Omana načrtuje tudi vrnitev Nemcev iz Riada. Po poročanju DPA naj bi polet iz savdske prestolnice organizirali v nedeljo popoldne z najetim letalom družbe Sundair.
Potniki iz Maskata so prispeli na mednarodno letališče Heathrow v Londonu.
Iz Riada je bil načrtovan tudi polet Lufthanse, vendar so ga odpovedali. Kapitan letala je namreč iz varnostnih razlogov na poti iz Nemčije v Riad pristal v Kairu in letalo ne bo nadaljevalo poti v Savdsko Arabijo, poroča DPA. Direktor družbe Carsten Spohr je dejal, da je zanje varnost na prvem mestu.
Iz Beograda pa je danes poletelo letalo, ki bo ponoči iz Dubaja prepeljalo srbske državljane. Z letalom se je v Dubaj podal srbski državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Damjan Jović. Sicer so se v Srbijo vrnili tudi srbski državljani iz Izraela, ki so jih prepeljali v Egipt in so nato poleteli iz Šarm el Šejka, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Na mednarodno letališče Dulles v Virginiji so se iz Abu Dabija vrnili tudi ameriški državljani.
Evakuacije svojih državljanov iz Irana pa je začela Indonezija. V prvi fazi evakuacij naj bi svoje državljane vračali prek Azerbajdžana, prva skupina 32 Indonezijcev pa naj bi v Džakarto prispela v ponedeljek ali torek. V Iranu je po sobotnem ameriško-izraelskem napadu na državo obtičalo 329 indonezijskih državljanov, med njimi največ študentov v mestu Kom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
12.45 Izrael pozval Hrvaško k prekinitvi diplomatskih odnosov z Iranom
Izraelski veleposlanik Gary Koren je v intervjuju za hrvaško tiskovno agencijo Hina Zagreb danes pozval k prekinitvi diplomatskih odnosov s Teheranom, kar je naletelo na kritike med hrvaškimi politiki. Priporočil je tudi varnostno preverjanje osebja iranskega veleposlaništva v Zagrebu, češ da bi bili med njimi lahko "vohuni" revolucionarne garde.
Koren je v intervjuju za Hino priporočil Hrvaški in drugim evropskim državam, naj preverijo osebje iranskih veleposlaništev, češ da so v večini pripadniki revolucionarne garde z nalogo "zbiranja obveščevalnih podatkov" in podpore terorizmu.
Veleposlanik trdi tudi, da ima iranski režim po Zahodu "speče celice", veliko svojih podpornikov pa naj bi imel v Bosni in Hercegovini. Hrvaško, ki ima tudi svoje veleposlaništvo v Teheranu, je ob tem pozval, naj v celoti prekine diplomatske odnose z Iranom.
Član vladajoče stranke HDZ Davor Ivo Stier je v oddaji Hrvaškega radia U mreži prvog danes poudaril, da Hrvaška svoje odločitve sprejema suvereno. Da je odločitev o odnosih z Iranom suverena odločitev Hrvaške, pa je menil tudi član največje opozicijske stranke SDP Joško Klisović. "Do zdaj odnosov z Iranom nismo prekinili in ne vidim razloga, zakaj bi jih prekinili zdaj, vendar to ne pomeni, da nam je teokratski državni režim v Iranu všeč. /.../ Prav tako nam ni všeč skrajno desna vlada v Izraelu, vendar to ne pomeni, da bomo prekinili odnose z Izraelom," je poudaril Klisović.
Poslanec albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske narodne manjšine Armin Hodžić pa je izjavo veleposlanika označil za nesprejemljivo vmešavanje v suverene odločitve Hrvaške. "Hrvaška ni država, v kateri bodo tuja veleposlaništva določala zunanjo politiko, niti nismo protektorat, v katerem bodo diplomatska predstavništva našim institucijam dajala politične lekcije," je poudaril v sporočilu za javnost.
Odnosi med Hrvaško in Iranom so formalno dobri, odnose med Hrvaško in Izraelom pa zaznamujejo precejšnje razlike v stališčih med predsednikom države Zoranom Milanovićem in vlado premierja Andreja Plenkovića.
Medtem ko vlada glede vojne v Gazi in aktualnih izraelsko-ameriških napadov na Iran ohranja bolj previdno stališče, je hrvaški predsednik Zoran Milanović ostrejši. Tako je prepovedal vojaško sodelovanje med hrvaškimi in izraelskimi oboroženimi silam, vojaška intervencija v Iranu brez mandata Združenih narodov pa po njegovem prepričanju ne rešuje krize, temveč jo dodatno zaostruje in ogroža dolgoročno stabilnost.
12.25 ZN: Na Bližnjem vzhodu izredne humanitarne razmere
Agencija ZN za begunce (UNHCR) je krizo na Bližnjem vzhodu razglasila za izredne humanitarne razmere, je danes v Ženevi povedal vodja za nujne primere pri agenciji in medregionalni koordinator za begunce Ayaki Ito. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk pa je sprte strani pozval, naj "dajo priložnost miru".
Razmere na Bližnjem vzhodu po besedah Ita terjajo takojšen odziv po celotni regiji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Volker Türk
"Svet mora nujno videti korake k obvladanju in pogasitvi tega ognja – a namesto tega vidimo samo več podžigajoče, bojevite retorike, več bombardiranja, več uničenja, ubojev in eskalacijo, ki ga dodatno spodbujajo," je dejal Türk. "Glede na obseg te krize pozivam voditelje držav in vlad po vsem svetu, naj se nedvoumno zavežejo k branjenju mednarodnega prava človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in same Ustanovne listine ZN," je poudaril.
Visoki komisar ZN za človekove pravice je v konflikt vpletene države pozval, naj takoj sprejmejo ukrepe za deeskalacijo in naj "dajo priložnost miru", druge države pa, naj vpletene pozovejo k umiku. "Prevladati morajo trezne glave, če želimo preprečiti nadaljnje nasilje in opustošenje," je prepričan Türk.
10.41 Iranska vojska zadala hud udarec Američanom
Raketni sistem THAAD
Satelitski posnetki, ki jih je analizirala medijska hiša CNN, kažejo, da je bil radarski sistem ameriškega raketnega sistema THAAD v Jordaniji napaden in očitno uničen že v prvih dneh ameriško-izraelskih napadov na Iran.
Analiza CNN kaže, da sta bili na dveh lokacijah v Združenih arabskih emiratih prizadeti tudi stavbi s podobnimi radarskimi sistemi, čeprav ni jasno, ali je bila oprema poškodovana.
Več o skupni škodi, ki naj bi jo zaradi napadov utrpeli Američani, v spodnjem prispevku:
Radar je ključni element vrhunskega sistema za prestrezanje raket, ki se uporablja za napad in uničevanje balističnih raket, ko letijo proti svojemu cilju. ZDA upravljajo osem baterij THAAD, Združeni arabski emirati (ZAE) dve, Savdska Arabija pa eno. Radar je stal v letalskem oporišču Muwaffaq Salti v Jordaniji, več kot 800 kilometrov od Irana.
An Iranian Shahed-107 drone, launched from Mosul, was seen flying toward a US base in Erbil. pic.twitter.com/AV8XV2NCEE
— Mintel World (@mintelworld) March 6, 2026
Radarski sistem AN/TPY-2 za sisteme THAAD proizvaja ameriško podjetje Raytheon. Glede na podatke proračuna Agencije za protiraketno obrambo za leto 2025 sistem stane nekaj manj kot pol milijarde dolarjev.
Radar in baterija THAAD sta bila v oporišču Muwaffaq vsaj od sredine februarja in zdi se, da sta bila napadena že 1. ali 2. marca. Baza je bila središče za koordinacijo vojaških dejavnosti ameriške vojske.
Med 28. februarjem in 1. marcem so bile poškodovane najmanj tri stavbe v vojaškem oporišču blizu Ruwaisa in štiri v oporišču v Saderju, obe oporišči sta v ZAE. Med prizadetimi stavbami so bila tudi poslopja za vozila, ki so se uporabljala za shranjevanje radarskih sistemov za baterije THAAD na obeh lokacijah, poroča CNN.
10.15 Kubilius: ZDA ne morejo zagotoviti dovolj raket za zalivske države in Ukrajino
ZDA ne bodo mogle zagotoviti dovolj raket in sistemov zračne obrambe tako za države ob Perzijskem zalivu kot za Ukrajino, je danes dejal evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem obljubil pomoč ukrajinskih strokovnjakov pri obrambi pred iranskimi droni.
"Američani ne bodo mogli hkrati zagotoviti dovolj teh raket za zalivske države, ameriško vojsko in še potrebe Ukrajine," je v luči vse bolj razširjenih spopadov na Bližnjem vzhodu po sobotnih ameriško-izraelskih napadih na Iran menil Kubilius, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Za nas v Evropi je tako postalo še bolj nujno, da okrepimo proizvodnjo sistemov zračne obrambe in protiraketnih izstrelkov," je v izjavi za medije na Poljskem poudaril evropski komisar Kubilius, ki namerava med turnejo po državah članicah EU zagotoviti krepitev evropske vojaške proizvodnje.
V zvezi z vojno na Bližnjem vzhodu se je v četrtek na omrežju X oglasil tudi Zelenski, ki je dejal, da so Američani prosili Ukrajino za pomoč pri obrambi pred napadi iranskih dronov tipa šahed. Iran je razvil te relativno poceni in preproste brezpilotnike, ki jih je v vojni v Ukrajini nato začela uporabljati Rusija in razvila tudi svojo različico šahedov. Podobno je v zadnjem času storila še ameriška vojska. "Dal sem navodila, da se zagotovijo potrebna sredstva in prisotnost ukrajinskih strokovnjakov," je sporočil Zelenski.
V ločeni objavi na omrežju X je danes zapisal še, da so oči sveta trenutno uprte v razmere v Iranu, ne glede na to, kako dolgo bodo trajali spopadi na Bližnjem vzhodu, pa mora biti Ukrajina pripravljena na nadaljevanje diplomatskega procesa, da bi dosegli konec vojne.
"Naša prednostna naloga je storiti vse, kar je v naši moči, da se vojna konča. Pogovore bomo nadaljevali, ko bodo naši ameriški partnerji pripravljeni sodelovati, kot smo se dogovorili – v dvostranskem formatu z njimi, v tristranskem formatu z Rusijo, pa tudi v sodelovanju z Evropejci," je dodal.
9.30 Izrael krepi napade na Bejrut in jug Libanona
Izrael je ponoči iz zraka napadel več krajev na jugu Libanona, obenem izraelske sile v skladu z napovedmi krepijo ofenzivo z napadi na južno predmestje prestolnice Bejrut, poročajo tuje tiskovne agencije. Libanonsko proiransko oboroženo gibanje Hezbolah je medtem izvedlo nove napade na položaje izraelskih sil ob meji. Libanonski mediji poročajo, da je izraelska vojska ponoči izvedla napade na pet mest na jugu države. Tarča napadov naj bi bila tudi območja na vzhodu in predmestja na jugu prestolnice Bejrut.
Izrael je tako danes zjutraj okrepil ofenzivo v Libanonu, kot je v četrtek zvečer napovedala vojska. Pri tem je sicer kot tarče omenila le južna predmestja Bejruta, ne pa tudi drugih lokacij na jugu in vzhodu, o katerih poročajo libanonski mediji. Izrael je prebivalce okrožja Haret Hrejk v Bejrutu pred napadi v četrtek pozval k evakuaciji in zatrdil, da namerava napasti infrastrukturo Hezbolaha. Predmestja na jugu libanonske prestolnice namreč veljajo za območja, kjer delujejo pripadniki šiitskega gibanja, obenem pa na teh gosto naseljenih območjih živijo tudi številni civilisti.
Bejrut
Bejrut
Izrael je pred dnevi sprožil ofenzivo na Libanon po napadih Hezbolaha, ki je te upravičil z maščevanjem za izraelsko-ameriške napade na Iran, v katerih je bil med drugim ubit vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej.
V spopadih je v Libanonu po zadnjih podatkih umrlo 123 ljudi, skoraj 700 je ranjenih, več deset tisoč pa razseljenih. Libanonska vlada je sicer kmalu po napadu Hezbolaha na Izrael gibanju prepovedala izvajanje vojaških dejavnosti in zahtevala njegovo razorožitev.
9.20 Unicef opozarja na smrtonosen vpliv vojne v Iranu na otroke
Vojaška eskalacija v Iranu je po navedbah Unicefovega regionalnega urada za Bližnji vzhod in Severno Afriko zahtevala življenje 180 otrok. Med žrtvami je 168 deklic, ki so umrle v sobotnem napadu na osnovno šolo za dekleta v Minabu na jugu Irana. Te žrtve so kruto opozorilo na brutalnost vojne in nasilja nad otroki, so zapisali.
Deklice, ki so umrle v sobotnem napadu, so bile stare od sedem do dvanajst let, so še zapisali pri Unicefovem uradu za Bližnji vzhod in Severno Afriko. Poleg tega je bilo v drugih šolah na petih različnih lokacijah po Iranu ubitih še 12 otrok. "Te žrtve med otroki so kruto opozorilo na brutalnost vojne in nasilja nad otroki, ki družine ter skupnosti zaznamuje za več generacij," so zapisali ter dodali, da življenja in dobrobit otrok ščiti mednarodno humanitarno pravo, tudi šole pa morajo biti varna območja.
Poleg tega je bilo v Iranu poškodovanih najmanj 20 šol in deset bolnišnic, kar otežuje dostop do izobraževanja in nujnih zdravstvenih storitev za otroke. "Ker se vojaški napadi po regiji nadaljujejo, so otroci vse bolj izpostavljeni nasilju, škoda na ključni civilni infrastrukturi pa neposredno ogroža njihovo dobrobit," je še sporočil Unicefov urad.
Unicef ob tem poziva vse strani, naj spoštujejo svoje obveznosti po mednarodnem pravu in zagotovijo zaščito civilistov.
9.15 Hezbolah posvaril Izraelce
V petek zjutraj je Hezbolah na svojem kanalu na Telegramu v hebrejščini posvaril Izraelce, naj zapustijo mesta, ki so oddaljena pet kilometrov od meje.
"Agresija vaše vojske proti libanonski suverenosti in varnosti državljanov, uničenje civilne infrastrukture in kampanja izgona, ki jo izvaja, ne bodo ostali nekaznovani," so zapisali v sporočilu.
9.00 V Dubaju opozorilo pred morebitnimi raketnimi napadi
Prebivalci Dubaja so na svoje mobilne telefone od ministrstva za notranje zadeve Združenih arabskih emiratov prejeli opozorilo, v katerem jih pozivajo, naj poiščejo zavetje zaradi morebitne raketne grožnje.
Dubai residents get ‘potential missile threats’ alert on phones
— Shakeel Yasar Ullah (@yasarullah) March 6, 2026
Residents of Dubai have just received an Emirati interior ministry alert on their phones, urging them to shelter from potential missile threats.
seek immediate shelter in the closest secure building and steer away pic.twitter.com/LG3IXTTgAc
"Zaradi trenutnih razmer in morebitne raketne grožnje takoj poiščite zavetje v najbližji varni stavbi ter se umaknite od oken, vrat in odprtih prostorov," piše v opozorilu.
8.56 Zalivske države tarča novih iranskih napadov
Iz zalivskih držav ob sedmem dnevu vojne na Bližnjem vzhodu poročajo o novih iranskih napadih z droni in raketami, in sicer na cilje v Savdski Arabiji, Katarju, Bahrajnu in Kuvajtu, poročajo tuje tiskovne agencije.
Savdsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je njihova zračna obramba prestregla tri balistične rakete, ki so letele proti zračnemu oporišču Princ Sultan blizu prestolnice Riad. Na območju naj bi obenem prestregli še eno raketo in najmanj dva drona, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Katarska zračna obramba je po lastnih navedbah preprečila napad z droni na največje ameriško vojaško oporišče v regiji Al Udeid na obrobju Dohe, ki ga uporabljata tudi katarska in britanska vojska. Iran je oporišče napadel že v sredo.
Po navedbah notranjega ministrstva v Bahrajnu je Iran v napadih zadel hotel in dve stanovanjski stavbi v prestolnici Manama. Smrtnih žrtev ni bilo, gasilci pa so hitro pogasili požar, ki je izbruhnil v eni od stavb.
Kuvajtska vojska pa je sporočila, da se njihova zračna obramba trenutno odziva na napade z raketami in droni. O več sestreljenih dronih poročajo tudi iz Jordanije, navaja katarska televizija Al Jazeera.
7.45 Trump iranske sile pozval k predaji in sprejetju amnestije
Predsednik ZDA Donald Trump je med četrtkovim sprejemom nogometne ekipe Inter Miami v Beli hiši pripadnike iranske vojske, policije in revolucionarne garde pozval, naj odložijo orožje in sprejmejo njegovo amnestijo, saj jih v nasprotnem primeru čaka smrt. Dejal je tudi, da za zdaj ne razmišlja o napotitvi kopenskih sil v Iran, poroča STA. Medtem ko je hvalil prvake ameriške poklicne nogometne lige na čelu z Lionelom Messijem, je Trump odgovarjal na novinarska vprašanja. Glede vojne na Bližnjem vzhodu je dejal, da so z Izraelom uničili vso iransko zračno obrambo in njihove zračne sile, 60 odstotkov raket in 64 odstotkov izstrelitvenih objektov islamske republike.
Iranske sile je pozval, naj odložijo orožje in si povrnejo svojo državo. "Zdaj je čas, da se postavite na stran iranskega ljudstva. Sprejmite imuniteto in dobili jo boste. Z imuniteto boste povsem varni ali pa vas čaka zanesljiva smrt. Tega nočem videti," je med drugim dejal ameriški predsednik.
V pogovoru za televizijo NBC News je razkril, da za zdaj ne razmišlja o napotitvi kopenskih sil v Iran. "To bi bila izguba časa. Izgubili so vse. Izgubili so svojo mornarico. Izgubili so vse, kar so lahko izgubili," je dejal. Znova je nakazal, da si želi spremembo iranskega vodstva. "Ne želimo nekoga, ki bi v desetih letih vse ponovno zgradil," je poudaril in namignil, da ima idejo o tem, kdo bi lahko vodil Iran, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Povrhu je iranske kurdske milice v Iraku pozval k napadom na islamsko republiko. "Mislim, da je čudovito, da želijo to storiti, popolnoma sem za to," je povedal tiskovni agenciji Reuters. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je medtem v četrtek napovedal, da se bo "ognjena moč nad Iranom in Teheranom kmalu dramatično povečala", poroča britanski BBC.
7.39 Ameriška vojska napadla iransko letalonosilko za brezpilotna letala
Ameriško centralno poveljstvo je v četrtek sporočilo, da je napadlo moderno iransko vojaško ladjo, ki je namenjena izstrelitvi brezpilotnih letal. "Ameriške sile ne bodo obupale nad misijo potopitve celotne iranske mornarice," piše v objavi vojske na omrežju X. "Danes je bila zadeta iranska letalonosilka za brezpilotna letala, velika približno toliko, kot so bile velike letalonosilke iz druge svetovne vojne. Ladja je v plamenih."
U.S. forces aren't holding back on the mission to sink the entire Iranian Navy. Today, an Iranian drone carrier, roughly the size of a WWII aircraft carrier, was struck and is now on fire. pic.twitter.com/WyA4fniZck
— U.S. Central Command (@CENTCOM) March 6, 2026
Objava ni vsebovala podrobnosti o tem, kje se je napad zgodil.
7.15 Ameriški kongres zavrnil resolucijo o vojni proti Iranu
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek z 219 glasovi proti 212 zavrnil simbolično resolucijo, ki poziva vlado Donalda Trumpa k prekinitvi vojaške operacije proti Iranu, dokler ta ne dobi pooblastila kongresa, poročajo ameriški mediji. Senat je podobno resolucijo zavrnil že dan prej.
Trump je republikansko predsedniško nominacijo leta 2016 osvojil med drugim po zaslugi ostrih kritik na račun protikandidatov, ki so leta 2003 glasovali za vojno, saj je ta z leti postala izjemno nepriljubljena.
Po napadu na Irak so ameriške vlade nadaljevale vojaške operacije na tujem, pri čemer so se še vedno sklicevale na iraško vojno resolucijo ali pa zagotavljale, da ne gre za prave vojne, ki bi potrebovale dovoljenje kongresa. Tokrat so Trumpa v obeh domovih kongresa podprli skoraj vsi republikanci, ki se jim je pridružilo nekaj demokratov.
Tom Massie
Eden od predlagateljev resolucije, republikanec Tom Massie, je po glasovanju povedal, da gre kljub temu za zmago, češ da so izsilili vsaj razpravo o vojni. "Vojne so prvi dan vedno priljubljene, vendar menim, da se bo navdušenje uneslo, ko bo prihajala na dan prava cena vojne," je ocenil po poročanju televizije ABC.
Trumpova vlada je primorana trditi, da pri napadu na Iran ne gre za vojno, saj bi sicer brez kongresne razglasitve vojne kršila ustavo. Težava je, da se opredelitve v uradnih javnih izjavah nenehno spreminjajo.
Markwayne Mullin
Zmedo je v torek med pogovorom z novinarji nehote izpostavil kandidat za ministra za domovinsko varnost, senator Markwayne Mullin, navaja televizija CBS. "To je vojna in odstranjujemo grožnjo," je dejal, nato je na dodatno vprašanje o tem, ali gre za vojno brez pooblastila kongresa, odgovoril, da se je zagovoril in da ne gre za vojno. "Dejal sem, da so oni razglasili vojno proti nam, ampak vojna je grda. Mi nismo razglasili vojne. Predsednik nas ni prosil, da razglasimo vojno," je hitel pojasnjevati.
Predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson je izrazil zadovoljstvo, ker je resolucija padla. Tudi on je vztrajal, da ZDA niso v vojni z Iranom. "Ministrstvo za vojno je jasno povedalo, da gre za omejene operacije tako glede obsega kot trajanja," je dejal, pri čemer je uporabil novo poimenovanje ministrstva za obrambo ZDA.
Mike Johnson
6.15 Izrael z novim valom napadov
Izrael je ponoči sprožil val napadov na iransko prestolnico Teheran in Bejrut, na spletu pa so se pojavili tudi posnetki eksplozij v Teheranu. CNN ni uspelo neodvisno geolocirati posnetka, čeprav je mogoče slišati dve osebi, ki razpravljata o napadih. "Proti Pasteurju! Udarili so v tisto smer," pravi moški, ki misli na okrožje Pasteur, kjer je več ključnih vladnih institucij.
Videoposnetek je po iranskih družbenih omrežjih začel krožiti v petkovih zgodnjih jutranjih urah, sredi poročil o intenzivnem bombardiranju Teherana. CNN ni našel nobenih dokazov, da bi se posnetek pred tem pojavil na spletu. Državni mediji so poročali o napadih na avenijo Jomhuri, priljubljeno nakupovalno območje in eno najbolj prometnih ulic v središču Teherana.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu:
Požar v hotelu Hilton v Džufairju, okrožju v Manami, glavnem mestu Bahrajna, po napadu iranskega brezpilotnega letala
V Manami se dviga dim po prestrezanju iranskega brezpilotnega letala.
Iz zalivskih držav ob sedmem dnevu vojne na Bližnjem vzhodu poročajo o novih iranskih napadih z droni in raketami, in sicer na cilje v Savdski Arabiji, Katarju, Bahrajnu in Kuvajtu, poročajo tuje tiskovne agencije.
Savdsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je njihova zračna obramba prestregla tri balistične rakete, ki so letele proti zračnemu oporišču Princ Sultan blizu prestolnice Rijad. Na območju naj bi obenem prestregli še eno raketo in najmanj dva drona, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Katarska zračna obramba je po lastnih navedbah preprečila napad z droni na največje ameriško vojaško oporišče v regiji Al Udeid na obrobju Dohe, ki ga uporabljata tudi katarska in britanska vojska. Iran je bazo napadel že v sredo.
Po navedbah notranjega ministrstva v Bahrajnu je Iran v napadih zadel hotel in dve stanovanjski stavbi v prestolnici Manama. Smrtnih žrtev ni bilo, gasilci pa so hitro pogasili požar, ki je izbruhnil v eni od stavb.
Kuvajtska vojska pa je sporočila, da se njihova zračna obramba trenutno sooča z napadi z raketami in droni. O več sestreljenih dronih poročajo tudi iz Jordanije, navaja katarska televizija Al Jazeera.
Po eksploziji v smeri letalskega oporišča Ali Al Salem se v Al Jahri v Kuvajtu dviga dim. Posnetek je Reuters pridobil iz videoposnetka na družbenih omrežjih, objavljenega 6. marca 2026.
V Teheranu je v zgodnjih jutranjih urah po poročanju lokalnih medijev odjeknilo več eksplozij. Kmalu zatem je izraelska vojska sporočila, da je izvedla val napadov na infrastrukturo režima v iranski prestolnici. Napadi sledijo izjavi načelnika generalštaba izraelske vojske Ejala Zamirja, ki je v četrtek napovedal, da konflikt prehaja v naslednjo fazo in napovedal krepitev napadov na cilje, povezane z iranskim režimom, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
V Iranu je bilo sicer od sobote, ko sta Izrael in ZDA začela z napadi na islamsko republiko, po nedavnih podatkih agencije za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA ubitih 1097 civilistov, med njimi 181 otrok. Iranska državna Fundacija za mučenike in veterane je medtem v četrtek sporočila, da je število mrtvih naraslo na 1230.
6.00 Trump: Iran smo oslabili za deset let
Donald Trump
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izjavil, da je Iran po ameriških napadih "oslabljen za deset let, preden bo lahko znova obnovil svoje zmogljivosti", poroča ABC News.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth pa je dejal, da je Iran odgovoren za širjenje spopadov na Bližnjem vzhodu z napadi na države, ki so se sprva želele izogniti vojni. "Iran je ciljal na zavezniške države, ki bi se sicer želele izogniti vojni, in jih dejansko potisnil v ameriški tabor," je Hegseth dejal na novinarski konferenci na sedežu ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM).
Pete Hegseth
Dodal je, da so se države, kot so Katar, Bahrajn in Kuvajt, od takrat pridružile Združenim državam. "To dodatno utrjuje enotnost odpora in nam omogoča, da se osredotočimo na točno to, kar moramo doseči," je dejal. Povedal je še, da obžaluje, da se v operacijo proti Iranu ni vključilo Združeno kraljestvo "od prvega dne". "Ampak na koncu smo prišli tja. Prišli smo tja," je dodal Hegseth.
