Prezračevanje v Sloveniji: zakaj vse več ljudi vlaga v boljši zrak, manj vlage ter boljši spanec

Pred petnajstimi leti prezračevanje v Sloveniji še ni bilo velika tema. Kaj vas je osebno prepričalo, da ste se začeli ukvarjati prav s prezračevanjem?

Razlogov je več, je pa nemogoče pojasniti ta fenomen, ne da bi se vrnil v preteklost in osvežil dinamiko branže, ki pred 15 leti praktično ni obstajala. Pred 15 leti sem ustanovil podjetje Lunos in začel postavljati branžo prezračevanja bivalnih objektov v Sloveniji. Takrat ni bilo skoraj nobenega znanja niti zaupanja, ne pri stroki ne pri potrošnikih. Vedel sem, kako pomembno je prezračevanje za kakovost bivanja, vedel sem, kako odpraviti plesen, vlago, kondenz na oknih, neprijetne vonjave, zatohlost, težave s slabim zrakom.

Vedel sem zato, ker sem prezračevalni sistem vgradil v našo hišo in videl, kako se je naša kakovost bivanja izboljšala. Kako smo odpravili plesen, kako smo začeli bolje spati in kako je svež zrak blagodejno vplival na celotno našo družino. Najbolj pa me je prepričalo izboljšanje zdravja in boljše počutje moje hčere, ki je imela težave z alergijami.

Po njegovih besedah je zanimanje za prezračevanje v Sloveniji močno pospešilo tudi obdobje covida-19. Foto: Jan Lukanović Koliko časa je potem trajalo, da so ljudje začeli bolj zaupati prezračevanju in ga razumeti kot rešitev za vlago, plesen in slab zrak?

To, da sem imel tako osebno in prepričljivo izkušnjo, pa še zdaleč ni pomenilo, da bi podobno razmišljali tudi ostali, ki so se spopadali s podobnimi težavami. Treba je bilo začeti ozaveščati tako strokovno kot širšo javnost, da obstaja kakovostna rešitev za odpravo njihovih težav. Potrebno je bilo prepričati prvih nekaj ljudi, ki so mi zaupali … potrebno je bilo najprej vgraditi nekaj prezračevalnih sistemov, počakati, da so ljudje začutili pozitivne spremembe, in jih prositi za priporočila.

In tako sem se mučil vsaj prvih pet let, ko sem praktično vsak prislužen evro vložil nazaj v marketing. Po letu 2015, ko smo vgradili že nekaj tisoč sistemov, pa je nekako zaupanje v naše rešitve začelo rasti. Povečala so se povpraševanja, ogromno je bilo osebnih priporočil in število vgradenj je rastlo iz leta v leto.

Kaj je bila po vašem glavna prelomnica, da se je zanimanje za prezračevanje v Sloveniji tako povečalo?

Ko je prišlo obdobje covida-19, se je začelo o svežem zraku še več govoriti in takrat sem zagnal veliko akcijo Prezračimo Slovenijo. Odziv je bil neverjeten in komaj smo zmogli obdelati vsa povpraševanja. Spomnim se meseca, ko je število povpraševanj prvič naraslo na več kot tisoč povpraševanj na mesec. Takrat smo praktično delali neprestano, tudi v soboto in nedeljo smo montirali prezračevalne sisteme po vsej Sloveniji.

Število vgrajenih sistemov je naraslo na več kot 20.000 in podjetje je komaj sledilo silovitemu povečanju prometa.

Med najbolj podcenjenimi težavami v domovih so po njegovem presežene vrednosti ogljikovega dioksida v spalnih prostorih. Foto: Jan Lukanović Kakšne so po vaših izkušnjah največje posledice slabega zraka v bivalnih prostorih – in kako hitro jih ljudje sploh opazijo?

Ko se temperature spustijo, se v marsikaterem domu pojavi isti scenarij. Okna ostajajo bolj ali manj zaprta, ker "ne bomo ohlajali stanovanja", v kopalnici se po prhanju zadržuje para, na hladnejših delih sten in okenskih okvirjih se začne nabirati kondenz, zrak pa postane težak.

Pozimi se namreč vlaga v prostorih hitreje kopiči, ker premalo zračimo, hkrati pa v notranjost vnašamo veliko vodne pare s kuhanjem, prhanjem, sušenjem perila in tudi že samo z dihanjem.

Kaj Slovenci pri "zdravem bivanju" najbolj podcenjujemo?

Mislim, da se najbolj podcenjujejo presežene vrednosti CO₂, predvsem v spalnih prostorih. Izvedli smo več meritev, kako se med spanjem spreminjajo vrednosti CO₂ v primerjavi s kisikom. V povprečni slovenski spalnici, ki ima približno 12 m² oz. 30 m³, se presežne vrednosti CO₂ beležijo že po dveh urah spanja in po štirih urah že presegajo vrednosti, ki jih zdravstvena stroka prepoznava kot nevarne za zdravje.

Seveda človek tega ne čuti, telo se prilagodi na novo situacijo in, če tako spimo dalj časa, se po nepotrebnem izpostavljamo nevarnosti latentnih bolezni, ki so posledica pomanjkanja kisika. Trpi kakovost spanja, zjutraj se ne zbudimo spočiti in polni energije in revitalizacija telesa preko nočnega počitka je izničena.

Pogosto slišimo, da smo Slovenci nadpovprečno ozaveščeni glede prezračevanja. Je to res – in zakaj ravno pri nas?

To je res. Delež prezračenosti slovenskih gospodinjstev se približuje 20 %, kar je absolutno največji delež glede na število prebivalcev v celotni EU. Za primerjavo naj povem, da je delež prezračenosti na število gospodinjstev v Nemčiji, Avstriji in Švici še vedno manjši od 8 %.

Del razloga je verjetno tudi v tem, da je Slovenija majhen trg, kjer je bilo v zadnjih letih na področju prezračevanja veliko poudarka na ozaveščanju in dostopnosti rešitev.

Kako se je spremenilo vedenje kupcev: kaj ljudje danes sprašujejo, česar pred 5–10 leti niso?

Kupci se dobro zavedajo, da je prezračevalni sistem nekaj, kar bo bistveno dvignilo njihovo kakovost bivanja, in zelo malo je takih, ki še vedno prisegajo na zračenje skozi okna.

Foto: Jan Lukanović

Kje ljudje pri prezračevanju najpogosteje naredijo napačen kompromis zaradi cene ali udobja?

Srečujemo se z različnimi kupci in moram reči, da je kompromisov čedalje manj. Vsakemu kupcu razložimo, kaj pomeni, če bo zaradi cene izpustil en element. Včasih to pomeni, da bo nekdo zaradi 15 % prihranka na ceni izgubil tudi do 50 % učinkovitosti pri delovanju prezračevalnega sistema.

Kakšni bodo glavni trendi v naslednjih petih letih?

Trendi bodo usmerjeni v izboljševanje učinkovitosti, pametno upravljanje in sprotno prilagajanje tako zunanjim kot notranjim vplivom kakovosti zraka. Gre za izboljšave, ki predvsem stremijo k popolni avtomatizaciji delovanja, in uporabnik ne bo več potreboval spremljati delovanja, saj bo delovanje v vsakem trenutku optimalno.

Trendi bodo usmerjeni v izboljševanje učinkovitosti, pametno upravljanje in sprotno prilagajanje tako zunanjim kot notranjim vplivom kakovosti zraka.

Vmes ste naredili tudi velik poslovni preskok: iz Lunosa v I-vent. Kako gledate na to pot danes?

Podjetje je iz leta v leto raslo, prejeli smo več priznanj doma in v tujini ter bili tri leta zapored uvrščeni na lestvico Financial Times med tisoč najhitreje rastočih podjetij v Evropi. Leta 2023 sem se odločil za nov korak in ustanovil I-vent, kjer smo z istimi sodelavci začeli razvijati nove rešitve, usmerjene v boljšo uporabniško izkušnjo. Veseli me, da je I-vent letos že drugič zapored prejel naziv Blagovna znamka zaupanja, kar razumemo kot potrditev zaupanja kupcev.

Čisto osebno za konec: kdaj ste prvič pomislili, da prezračevanje lahko postane velika zgodba?

Že od leta 2020 se zavedanje ljudi, da potrebujejo prezračevalni sistem, strmo dviga. Takrat sem v enem izmed intervjujev izjavil, da si želim, da bi prezračevanje doma postalo nekaj tako samoumevnega, kot je klima v avtu.

Danes gremo očitno v to smer. Do danes smo s prezračevanjem vstopili v več kot 50.000 slovenskih domov. Ko sem se začel ukvarjati s tem področjem, si tega niti približno nisem upal predstavljati.