Četrtek, 30. 5. 2019, 14.04
9 mesecev
Ne boli, posledice pa so lahko tragične
Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu najpomembnejši vzrok umiranja prebivalstva. Eden glavnih razlogov za nastanek teh bolezni je hipertenzija. Težava nastane, ker za previsok krvni tlak dolgo sploh ne vemo.
Polovica tistih, ki vedo za bolezen, pa ne spreminja svojega življenjskega sloga oziroma ne obišče zdravnika. To pomeni, da je kar tri četrtine ljudi z visokim krvnim tlakom izpostavljenih visokemu tveganju, da zaradi srčnih obolenj doživijo nenadno smrt.
Da imajo visok krvni tlak, ljudje ugotovijo šele po tem, ko doživijo srčni napad ali možgansko kap ali pa jim ugotovijo nekatera druga stanja, kot sta zadebelitev srčne mišice ali ledvična bolezen ter celo bolezen oči.
Zvišan krvi tlak je namreč pomemben dejavnik tveganja za te bolezni.
Če je naš sistolični krvni tlak v mirujočem, sedečem položaju enak ali višji kot 140 milimetrov živega srebra, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90, svetujemo obisk zdravnika, da ugotovi, ali imamo hipertenzijo in ali potrebujemo zdravljenje. Če zvišan sistolični krvni tlak znižamo za 10, diastolični krvni tlak pa za 5 milimetrov živega srebra, zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja za eno tretjino.
Smrtonosni pohod po naših žilah
Stene žil, ki so dlje časa izpostavljene visokemu krvnemu tlaku, se spremenijo. Srednja mišična plast se zadebeli, notranja pa zatrdi in včasih poapni. Do teh sprememb pride, če so žile več tednov, mesecev ali let izpostavljene visokemu krvnemu tlaku.
Žila, ki se je močno spremenila, lahko tudi poči, kar povzroči krvavitev. Lahko pride do krvavitve v možganih, srčnih žilah, žilah črevesja, ledvičnih arterijah in v očesnih žilah, zaradi česar lahko prizadeta oseba celo oslepi.
Več o projektu Za kaj ti bije srce in številni koristni nasveti so na voljo na spletni strani www.zakajtibijesrce.si.
Dejavniki okolja, ki jih lahko omejimo
V veliki meri se vzroke za hipertenzijo da razložiti z dejavniki okolja, kot so prevelika teža, pretiran vnos alkohola in kuhinjske soli ter pomanjkanje telesne aktivnosti.
PREVELIKA TEŽA
Prevelika telesna teža je vse večja svetovna težava. Tako ima več kot milijarda ljudi prekomerno težo, od tega je vsaj 300 milijonov ljudi debelih. Prevelika telesna teža ima lahko za posledico hipertenzijo. Skrb za telesno težo lahko izboljša splošno zdravstveno stanje.
NASVET: za ohranjanje primerne telesne teže jo je treba redno spremljati, prav tako je pomemben tudi obseg pasu in indeks telesne mase. Priporočen zdrav obseg pasu pri odraslem moškem je manj kot 94, pri ženski pa manj kot 80 centimetrov.
Indeks telesne mase izračunamo iz telesne mase (v kilogramih), ki jo delimo s kvadratom telesne višine (telesna višina v metrih) (kg/m2). ITM manj kot 18,5 je zmanjšana telesna masa, od 18,5 do 24,5 je zdrava, od 25,0 do 29,9 je čezmerna, od 30,0 do 39,9 pomeni debelost, nad 40,0 pa hudo debelost.
Bolnik, ki shujša za deset kilogramov, lahko zniža zgornji in spodnji krvni tlak za približno 10 milimetrov živega srebra.
PREVEČ ALKOHOLA
Preveč alkohola resno ogroža naše zdravje in lahko pripelje do hipertenzije. Arterije se ob manjših količinah razširijo, prav nasproten učinek pa ima večja količina, ki lahko povzroči povišan pritisk.
NASVET: priporočljiv vnos alkohola za moške znaša dve merici dnevno, za ženske pa ena. V ženskem telesu nastaja manj encima, ki razgrajuje alkohol. Pri starejših od 65 let je priporočljiva le ena merica dnevno pri obeh spolih. Ena merica alkohola pomeni 1,5 decilitra vina, eno malo šilce žgane pijače ali eno majhno pivo.
PREVEČ SOLI
Visok vnos natrija v naši prehrani je poglaviten vzrok za hipertenzijo pri tretjini odraslih oseb. Natrij, ali drugače rečeno, kuhinjska sol, je lahko dobesedno usoden. Približno 80 odstotkov natrija, ki ga zaužijemo, dobimo s predelano hrano in s prehranjevanjem v restavracijah.
NASVET: čim bolj omejimo vnos natrija, pri kuhi uporabljajmo čim manj soli, solnice ne postavljajmo na mizo. Namesto kuhinjske soli uporabljajmo svežo zelenjavo in posušena zelišča. Ne kupujmo industrijsko pripravljenih narejenih omak. Na živilih vedno preverimo vsebnost natrija.
Priporočeni dnevni vnos soli znaša 1,4 grama soli na dan, zgornja dopustna količina pa 5 gramov soli na dan.
PREMALO GIBANJA
Če se premalo gibamo, spadamo v skupino z večjim tveganjem za hipertenzijo. Zaradi hitrega življenjskega ritma ne naredimo dovolj za svoje zdravje.
NASVET: pol ure dnevno moramo nameniti hoji, teku, kolesarjenju, vrtnarjenju ali drugi zmerni telesni aktivnosti. Z zmerno, vendar redno telesno aktivnostjo (najmanj 30 minut na dan večino dni v tednu) se krvni tlak lahko zmanjša za od 4 do 9 milimetrov živega srebra.
Da bi bil napor učinkovit, se moramo malce ogreti, se zmerno zadihati in dvigniti srčni utrip.
Z zdravili proti resnim zapletom
Hipertenzija je stanje, ki se ga da z upoštevanjem zdravega življenjskega sloga in rednim jemanjem zdravil dobro nadzorovati. Povišan krvni tlak nenehno škodi našim življenjsko pomembnim organom in organskim sistemom.
Za učinkovito znižanje krvnega tlaka je zelo pomembno, da se odločimo za zdrav način življenja in sledimo navodilom za zdravljenje. Škode, ki jo je sicer povišan krvni tlak že naredil, ne moremo odpraviti, lahko pa bolezen ustavimo in se izognemo marsikateremu zapletu.
Na voljo je več skupin zdravil, ki se razlikujejo predvsem po načinu in mestu delovanja ter po dodatnih učinkih. Zdravnik nam lahko predpiše tudi kombinacijo več zdravil. Redno jih moramo jemati in med zdravljenjem sodelovati z vsemi vpletenimi: z zdravnikom, farmacevtom in medicinsko sestro.
Farmacevti imajo obsežno znanje o zdravilih. Ker so vedno prisotni v lekarnah, nam lahko svetujejo tako rekoč kadarkoli. V lekarnah nam lahko tudi izmerijo krvni tlak in nas usmerijo k zdravniku.
Vrednosti krvnega tlaka
O zvišanem krvnem tlaku ali hipertenziji govorimo, kadar je višji kot 140/90 milimetrov živega srebra, bodisi da gre za večje vrednosti sistoličnega oziroma diastoličnega krvnega tlaka ali pa obeh. Tveganje za bolezni srca in ožilja se z vsakim povečanjem za 20/10 milimetrov živega srebra podvoji, zato je poznavanje vrednosti krvnega tlaka nujno.
|
Sistolični krvni tlak (mmHg) |
|
Diastolični krvni tlak (mmHg) |
Optimalni krvni tlak |
<120 |
in |
<80 |
Normalni krvni tlak |
120–129 |
in/ali |
80–84 |
Visoko normalni krvni tlak |
130–139 |
in/ali |
85–89 |
Hipertenzija 1. stopnje |
140–159 |
in/ali |
90–99 |
Hipertenzija 2. stopnje |
160–179 |
in/ali |
100–109 |
Hipertenzija 3. stopnje |
≥ 180 |
in/ali |
≥ 110 |
Izolirana sistolična hipertenzija* |
≥140 |
in/ali |
< 90 |
* Zvišan je samo sistolični (zgornji) krvni tlak. |
|
|
-
Več o projektu Za kaj ti bije srce in številni koristni nasveti so na voljo na spletni strani www.zakajtibijesrce.si.