Četrtek, 16. 5. 2019, 14.21
2 meseca
Ste med tistimi 40 odstotki ljudi, ki trpijo za to boleznijo?
Skoraj polovica odraslih Slovencev ima visok krvni tlak, ki praviloma vsaj na začetku nima značilnih simptomov oziroma ti ostanejo skriti. Hipertenzija je v svetu odgovorna za približno 9,4 milijona smrtnih žrtev vsako leto.
Krvni tlak je tlak, s katerim kri pritiska na steno žile. Sistolični oziroma zgornji krvni tlak je vrednost, ki jo izmerimo, ko srce potisne kri po ožilju. Spodnji oziroma diastolični tlak pa izmerimo, ko srce miruje. Vrednosti, ki jih dobimo, so mililitri živega srebra (mmHg), ki jih odčitamo na merilniku.
Dolgotrajno zvišan krvni tlak skupaj z drugimi dejavniki tveganja kvari žile, srce, možgane, ledvice in oči. To lahko vodi v bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap in odpoved ledvic.
Kako visoko je previsoko?
O zvišanem krvnem tlaku ali hipertenziji govorimo, kadar je višji kot 140/90 mmHg, bodisi da gre za večje vrednosti sistoličnega oziroma diastoličnega krvnega tlaka ali pa obeh. Tveganje za bolezni srca in ožilja se z vsakim povečanjem za 20/10 mmHg podvoji, zato je poznavanje vrednosti krvnega tlaka nujno.
| Sistolični krvni tlak (mmHg) | Diastolični krvni tlak (mmHg) | ||
| Optimalni krvni tlak | <120 | in | <80 |
| Normalni krvni tlak | 120–129 | in/ali | 80–84 |
| Visoko normalni krvni tlak | 130–139 | in/ali | 85–89 |
| Hipertenzija 1. stopnje | 140–159 | in/ali | 90–99 |
| Hipertenzija 2. stopnje | 160–179 | in/ali | 100–109 |
| Hipertenzija 3. stopnje | ≥ 180 | in/ali | ≥ 110 |
| Izolirana sistolična hipertenzija* | ≥140 | in/ali | < 90 |
| * Zvišan je samo sistolični (zgornji) krvni tlak. |
Ubijalec, ki napada brez opozorila
Prav to, da na začetku ne vemo, da imamo visok krvni tlak, je najnevarnejši vidik te bolezni, ki se je zato drži zloglasni naziv "tihi ubijalec".
Zaradi tega dejavnika je ključno, da redno merimo svoje vrednosti, še posebno, če imamo bolezen v družini. Tako bomo lahko ukrepali pravočasno in se mogoče izognili resnim zapletom, kot sta možganska kap in srčni infarkt.
Takrat je namreč že velikokrat prepozno, zato moramo biti pozorni na občasne blage in neznačilne simptome, kot so glavobol (predvsem v zatilju in v jutranjih urah), vrtoglavica, utrujenost, razbijanje srca, slabo spanje, zvonjenje v ušesih, krvavitve iz nosu, tiščanje v prsnem košu.
ZMOTA: splošno prepričanje, da bomo pri sebi znali prepoznati zvišan krvni tlak, je zmotno.
RESNICA: ker so začetni simptomi neznačilni, veliko ljudi predolgo čaka na prvi opozorilni znak. Ne poskušajmo si sami postaviti diagnoze, ampak se raje odpravimo na zdravniški pregled.
Kako meriti tlak?
Merjenje krvnega tlaka lahko s samodejnimi merilniki informativno opravimo tudi doma. Če sodimo v skupino z večjim tveganjem, se pozanimamo, kateri merilnik bi bil pravi za nas in se ga naučimo uporabljati po navodilih zdravnikov, farmacevtov in medicinskih sester. Dobro je, da pred začetkom uporabe merilnika v zdravniški ordinaciji preverimo, ali je natančen.
- Pomembno je, da se pred merjenjem umirimo.
- Podpremo roko, na kateri bomo merili tlak, in sprostimo mišice.
- Po nekaj minutah še enkrat ponovimo, saj krvni tlak stalno niha. Poviša se lahko že ob minimalnem razburjenju.
Svetovni dan hipertenzije
Svetovna liga za hipertenzijo (World Hypertension League – WHL) priporoča, da si krvni tlak izmerimo vsaj enkrat letno in da poznamo svoje številke.
Od leta 2005 obeležujemo 17. maj kot svetovni dan hipertenzije. Glavni namen je povečati zavedanje svetovne populacije o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka.
Glavobol kot resen alarm
Če ugotovimo, da je naš tlak visok, pri tem pa čutimo tudi glavobol ali imamo krvavitve iz nosu in slabo počutje, vrednost čez pet minut izmerimo še enkrat. So nove izmerjene vrednosti še vedno previsoke? Potem je treba nujno poiskati zdravniško pomoč, saj močno povišane vrednosti krvnega tlaka lahko vodijo v kap.
V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4.400 ljudi na leto, približno 2.100 jih umre.
-
Več o projektu Za kaj ti bije srce in številni koristni nasveti so na voljo na spletni strani www.zakajtibijesrce.si.
Dejavniki tveganja
ZMOTA: ženske imajo redko previsok krvni tlak.
RESNICA: skoraj polovica vseh odraslih s previsokim krvnim tlakom so ženske, pri katerih določeno stopnjo tveganja predstavljajo tudi nosečnost, jemanje kontracepcijskih tablet in nastop menopavze.
Poznati dejavnike tveganja za nastanek previsokega krvnega tlaka je ključno, da se izognemo hudim posledicam. Če vemo, da spadamo v skupino ljudi z višjim tveganjem, se lahko pravočasno odpravimo na zdravniški pregled.
Družinska anamneza: če je bolezen prisotna v družini oziroma jo ima kdo od naših staršev, obstaja večja verjetnost, da bomo za boleznijo zboleli tudi sami.
Starost: s starostjo se tveganje za visok krvni tlak povečuje. Z leti naše žile izgubljajo prožnost, kar je lahko eden od vzrokov povišanega krvnega tlaka. Vseeno je treba vedeti, da se bolezen lahko razvije tudi pri mlajših osebah.
Spol: do 64. leta so moški bolj ogroženi zaradi visokega krvnega tlaka kot ženske. Od 65. leta dalje pa so bolj na udaru ženske.
Ledvice: kronična bolezen ledvic lahko povzroči nastanek visokega krvnega tlaka, ki povzroča dodatno škodo ledvicam.
Ko je čas za zdravila
Hipertenzija je stanje, ki se ga da z upoštevanjem zdravega življenjskega sloga in rednim jemanjem zdravil dobro nadzorovati. Z dobrim nadzorom krvnega tlaka preprečimo napredovanje okvar organov in s tem zmanjšamo tveganje za usodne srčno-žilne dogodke.
Poznamo več skupin zdravil, ki učinkovito zmanjšujejo krvni tlak in jih uporabljamo na začetku zdravljenja. Zdravnik se bo odločil za zdravila, če celo po več mesecih opazovanja in upoštevanja navodil za zdravo življenje krvni tlak ne bo normalen. Kadar je tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja veliko, pa se za zdravilo odloči že prej.
Vsako od predpisanih zdravil ima svoj specifični učinek, zato večinoma predpisujejo kombinacije dveh ali več zdravil. Običajno do ciljnih vrednosti krvnega tlaka pod 140/90 mmHg pridemo le s temi.
Vsa predpisana zdravila moramo jemati redno, kajti le tako bomo vzdrževali normalne vrednosti krvnega tlaka. Zdravila lahko predpiše in ukine le zdravnik – tega ne smemo storiti sami.
-
Več o projektu Za kaj ti bije srce in številni koristni nasveti so na voljo na spletni strani www.zakajtibijesrce.si.
