SiolNET. Trendi Zdravje
5,20

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Leto 2020 bo pustilo posledice na našem duševnem zdravju

5,20

termometer

Covid-19, koronavirus, tesnoba, depresija, žalost
Epidemija novega koronavirusa bo pri nekaterih pustila psihične posledice. Foto: Getty Images

Tesnoba in depresija sta pri ljudeh najpogostejši duševni motnji. Z njima se spopada od tri do pet odstotkov ljudi, verjetno pa je takšnih, ki se večkrat počutijo anksiozno ali depresivno, a ne poiščejo ustrezne pomoči ter posledično niso klasificirani, še krepko več. Sploh v letošnjem letu, ko se spopadamo z epidemijo covid-19. Če ste zadnje dni v duševni stisk tudi sami, se lahko obrnete na katerega od telefonov za psihološko svetovanje ali pa si poskušate z ustreznimi pristopi pomagati sami.

Strah, da se bomo z novim koronavirusom okužili mi ali kateri od naših bližnjih. Panika ob misli, da bo kdo od nas v tistem odstotku ljudi, pri katerih se bolezen zaplete in pristanejo v bolnišnici, morda celo na oddelku za intenzivno terapijo.

Tesnoba zaradi negotovega ekonomskega položaja, ki ga s seboj prinašajo epidemija in z njo povezani ukrepi. Osamljenost, ker se ne srečujemo več s prijatelji ali ker ne moremo potovati.

Še mnogo drugih misli se te dni mnogim podi po glavi, občutki strahu, negotovosti in panike pa pri mnogih postajajo novi vsakdan.

Pametni telefon, koronavirus Novice Ne kličite 113, če vas zanimajo informacije o omejitvah glede covid-19

Veliko se govori in piše o samozaščitnih ukrepih, o tem, kako moramo na vsak način obrniti krivuljo navzdol, sicer bomo kmalu postali naslednji Bergamo, pa o gospodarskih posledicah epidemije.

Veliko je po družbenih omrežjih razprav o tem, ali so ukrepi smiselni, ali je vse skupaj zgolj poskus nadziranja ljudstva in, verjeli ali ne, še vedno se jih veliko oglaša z bizarnimi trditvami, da virus sploh ne obstaja.

Medtem pa so zdravstveni delavci že zdaj na robu svojih zmogljivosti in skorajda enoglasno kričijo: "Zbudite se, virus je tukaj in udriha po nas bolj kot kadarkoli prej!"

Tesnoba, negotovost, strah so te dni stalni spremljevalci mnogih. Tesnoba, negotovost, strah so te dni stalni spremljevalci mnogih. Foto: Getty Images

Kmalu bo jasno, kako močno je epidemija vplivala na naše duševno zdravje

A o duševnem stanju in stiskah, ki jih v tem letu doživljajo mnogi – celo tisti, ki do zdaj nikoli niso imeli težav in so se imeli za psihično stabilne osebe –, se premalo govori. Raziskave iz tujine in do zdaj opravljene manjše študije pri nas kažejo, da so v letošnjem letu zaradi novega koronavirusa ljudje doživljali več duševnih stisk kot kadarkoli prej.

Bojana Beović Novice Beovićeva: En odstotek prebivalcev je aktivno okuženih #video

"Pri določenih skupinah ljudi je bila pojavnost čustvenih odzivov zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov še močnejša, in sicer pri mlajših odraslih, pri osebah s kroničnimi boleznimi in starostnikih," pove Matej Vinko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (s kratico NIJZ).

Tam ravno zdaj analizirajo rezultate obsežne raziskave, ki so jo izvedli na populacijskem vzorcu in ki je posledično reprezentativna za celotno prebivalstvo Slovenije. Z njo so naši strokovnjaki ugotavljali vpliv epidemije covid-19 na duševno zdravje Slovencev. Tako bo kmalu jasno, kakšno ceno je imelo dogajanje tega leta na naše mentalno zdravje.

Če se znajdete v hudi stiski in si ne znate pomagati sami, pokličite na eno od številk za pomoč v duševni stiski. Če se znajdete v hudi stiski in si ne znate pomagati sami, pokličite na eno od številk za pomoč v duševni stiski. Foto: Getty Images

Telefonske številke za pomoč v duševni stiski delajo na vso moč

Je pa že zdaj znano, da smo se Slovenci veliko bolj obračali na telefonske centre, ki so ponujali psihološko svetovanje oziroma pomoč v duševni stiski. V prvem, spomladanskem valu epidemije smo v Sloveniji odprli kar nekaj dodatnih tovrstnih telefonskih številk, med drugim so brezplačno psihološko podporo prek telefona ponujali tudi zdravstveni domovi in NIJZ.

"Tako obsežne telefonske psihološke podpore v letih prej ni bilo na voljo, tako da smo letos beležili več tisoč klicev, ljudje so se veliko obračali na te telefonske številke. Zagotovo je bil v primerjavi s preteklimi leti v letu 2020 velik porast na teh telefonskih linijah," pojasni Matej Vinko z NIJZ.

"Moramo pa se zavedati, da je to zgolj psihološko svetovanje in ne psihoterapevtska ali psihiatrična obravnava. Bistvo takšnega svetovanja je, da se osebi v stiski prisluhne, da se jo razbremeni, da se poda neke osnovne informacije in usmeritve pri spoprijemanju s strahovi, negotovostmi, paniko. In če je potrebno, se človeka potem usmeri tudi na druge vire pomoči, kjer se lahko potem bolj poglobljeno spoprime s svojimi težavami."

NIJZ na svoji spletni strani navaja naslednje telefonske številke za pomoč v duševni stiski:

- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Eno od društev, ki ponujajo brezplačno zaupno telefonsko pomoč, je društvo Zaupni telefon Samarijan, kjer so že 24 let neprekinjenega delovanja posameznikom v stiski brezplačno na voljo 24 ur na dan vse dni v letu. Na številki 116 123 so usposobljeni prostovoljci samo v letu 2019 zabeležili 21.436 pogovorov v skupni dolžini trajanja 8.269 ur.

Strokovna vodja društva Tatjana Vertačnik ocenjuje, da najhujše tudi z vidika psihičnih stisk šele prihaja, zato je še toliko pomembnejše, da telefonska linija ostaja na voljo vsem, ki potrebujejo razbremenilni pogovor. Vpliv epidemije tako na porast duševne kot drugih stisk bomo lahko realno ocenili šele na začetku prihodnjega leta, dodaja.

"Nove okoliščine, v katere nas postavlja letošnje leto, zagotovo v nas vseh porajajo občutke negotovosti, jeze, strahu in tesnobe ter so tudi vir stisk, ki jih do zdaj nismo poznali ali zaznali. Lahko rečemo, da ne ogrožajo samo fizičnega, temveč najprej duševno zdravje, še posebej ljudi, ki slabo prenašajo spremembe in jim vsakodnevna rutina predstavlja dobrodošlo varnost."

"Rane se zarežejo globoko, čas za celjenje pa bomo merili prej v letih kot mesecih," poudarja strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan Tatjana Vertačnik. "Rane se zarežejo globoko, čas za celjenje pa bomo merili prej v letih kot mesecih," poudarja strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan Tatjana Vertačnik. Foto: Getty Images

Nekateri bodo psihične posledice letošnjega leta čutili še dolgo

"Zagotovo bo pri nekaterih ljudeh dogajanje letošnjega leta pustilo posledice na duševnem zdravju, čeprav mislim, da večina negativnih posledic vsega tega ne bo utrpela. V trenutni situaciji je namreč povsem običajno, da kdaj občutimo strah, negotovost, tesnobo," dodaja Matej Vinko. Nekaterim pa je seveda v letošnjem letu, ko se spopadamo z novim koronavirusom, še posebej težko.

To so že tako ranljive skupine, ki jih bo letošnje leto potisnilo v še bolj ranljiv položaj. Nekdo, ki ga bo epidemija močno ekonomsko prizadela ali bo zaradi tega ob posel oziroma večino prihodka, seveda občuti večjo stisko kot nekdo, ki je finančno preskrbljen. Potem so tukaj še ljudje, ki izgubljajo bližnje zaradi covid-19 in ki si bodo od tega težje psihično opomogli.

Koronavirus, Covid-19, cepivo Novice WHO pričakuje začetek cepljenja proti covid-19 sredi prihodnjega leta

Mnogi oboleli se tudi spopadajo s stigmo okužbe, poudarja Tatjana Vertačnik. "V mislih imam klicateljico, ki nam je v stiski zaupala, da živi v manjšem kraju, kjer se vsi poznajo. Ob okužbi družinskega člana so se umaknili v domače okolje, hkrati pa doživeli pravo socialno izolacijo in stigmo. Bili so 'tisti' s covid-19, kužni in neodgovorni. V domačem kraju so postali vir govoric in obrekovanj ter občutili, kako jih je okolje socialno povsem izključilo. Socialna stigma jih je zaznamovala bolj kot virus, ki so ga prestali z manjšimi težavami," pripoveduje.

Dodaja, da je in da bo takšnih ter podobnih stisk veliko, saj trenutna situacija ljudi ne povezuje v skrbi za zdravje, ampak jih razdvaja. "Rane se zarežejo globoko, čas za celjenje pa bomo merili prej v letih kot v mesecih."

Pa vendar ne smemo pozabiti tudi na tiste, ki jim v trenutnem stanju dejansko uspe najti nekaj dobrega in se v psihičnem smislu počutijo še bolje kot prej. "Nekaterim dobro dene, da so zdaj več s svojo družino kot prej, da imajo več časa zase, za partnerja oziroma partnerico, za otroke. Nekateri so našli kakšne bolj kreativne načine spoprijemanja s težavami kot prej," pove Vinko.

"Zagotovo bo pri nekaterih ljudeh dogajanje letošnjega leta pustilo posledice na duševnem zdravju, čeprav mislim, da večina negativnih posledic vsega tega ne bo utrpela. V trenutni situaciji je namreč povsem običajno, da kdaj občutimo strah, negotovost, tesnobo," pravi Matej Vinko z NIJZ. "Zagotovo bo pri nekaterih ljudeh dogajanje letošnjega leta pustilo posledice na duševnem zdravju, čeprav mislim, da večina negativnih posledic vsega tega ne bo utrpela. V trenutni situaciji je namreč povsem običajno, da kdaj občutimo strah, negotovost, tesnobo," pravi Matej Vinko z NIJZ. Foto: Getty Images

Karantena. Osamljenost. Koronavirus. Izolacija. Novice "Če te danes ni ničesar strah, je s tabo v resnici nekaj narobe"

Kako si lahko pomagate sami, če vas grabijo strah, panika, tesnoba?

Poleg tega, da se lahko v najtežjih časih, ko nemira ne zmorete umiriti sami in ko je tesnoba prehuda, obrnete na katerega od telefonov za pomoč v duševni stiski, lahko poskušate negativne občutke obvladati tudi sami. NIJZ je pripravil nekaj nasvetov:

  • Počnite stvari, ki vas sproščajo. Izogibajte se pretirani izpostavljenosti medijskim vsebinam in objavam na družbenih omrežjih, če vas to spravlja v še večjo paniko.
  • O svojih občutkih se pogovorite z bližnjimi, bodisi katerim od družinskih članov bodisi s prijatelji. Lahko pokličete tudi na katero od telefonskih številk za pomoč v duševni stiski, če bi vam bilo o svojih trenutnih občutjih bolje govoriti z neznancem.
  • Poskušaje si dopovedati, da niste sami in da se trenutno mnogi počutijo podobno ter da bo situacija, ki nas ta hip spravlja v hudo tesnobo in stres, prej ali slej minila.
  • Poskrbite za redno telesno aktivnost – vadite doma ali se odpravite na rekreacijo v naravo –, za dovolj spanja in uravnoteženo prehrano. Vse to namreč pomaga pri boljšem psihičnem počutju in zmanjšuje raven stresa.
  • Ne pozabite na to, da moramo ohranjati načela solidarnosti in človečnosti. Bodimo strpni in sprejemajoči drug do drugega.
  • Osredotočite se na stvari, ki jih v dani situaciji lahko nadzirate. Teh pravzaprav ni malo, poudarja sogovornik. "Čim večkrat si moramo povedati, da smo pravzaprav mi tisti, ki nadzorujemo situacijo, in sicer s samozaščitnim ravnanjem oziroma s tem, ko spoštujemo samozaščitne ukrepe, s katerimi ščitimo sebe in druge ljudi okrog nas ter s katerimi pripomoremo k zajezitvi virusa. S tem pa posledično tudi k zmanjšanju duševnih stisk."
Koronavirus, maska, covid-19 Novice To vam bo pomagalo, ko boste občutili hud stres Janez Janša Novice Janša nagovoril državljane: Pred nami ni prepad, v katerega bomo zanesljivo padli, temveč izziv, ki ga bomo skupaj premagali #video

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 27
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin