Robert Golob
Ponedeljek, 30. 6. 2025, 14.15
4 ure, 25 minut
Golob sklical skupino za obravnavo in prepoznavanje duševnih motenj pri mladostnikih in otrocih #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,82
Danes je potekalo delovno srečanje na temo celovite obravnave otrok in mladostnikov z nevarnim vedenjem. Izjave sta podali direktorica Vzgojnega zavoda Planina Leonida Zalokar ter redna profesorica na oddelku za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Vesna Švab. Predsednik vlade je dal pobudo za sklic fokalne skupine za področje obravnave in prepoznavanja duševnih motenj pri mladostnikih in otrocih, posebej tistih, pri katerih se kaže nevarnost v vedenju.
Program bodo zagnali strokovnjaki, podprl ga je tudi predsednik vlade Robert Golob. Skupina se bo ponovno sestala ob začetku šolskega leta.
"Težave, ki se kažejo za nevarnim vedenjem otrok, so zelo različne," je uvodoma dejala Vesna Švab in dodala, da zahtevajo intenzivno obravnavo. Največkrat so vzroki v socialnih in drugih okoliščinah, v katerih živijo. Ključno je, da njihove težave prepoznamo čim prej, treba je zagnati program prepoznave in omogočiti programe, ki jim bodo dovolili, da se bodo vrnili v domače okolje, šole itd. Za to pa je pomembna predvsem dobra ocena, za kaj v ozadju problema mladostnikov in otrok gre, je dejala Švab.
"Nevarno vedenje je multidisciplinaren primer," je poudarila Leonida Zalokar in dodala, da morajo k njemu pristopiti sociala, šolstvo, zdravstvo in pravosodje. Treba bo uvesti delo z otrokom in družino na domu, kar imajo druge države, je še dodala Zalokar in sklenila, da vse poti ne vodijo v vzgojne zavode.
V skupini številni strokovnjaki
V medresorsko skupino se bo povezalo več strokovnjakov in predstavnikov odločevalcev. "Ti bodo pomagali umestiti programe v realno življenje in prostor z ustreznimi kadrovskimi in finančnimi sredstvi," je še dejala Švab.
Zalokar je opozorila tudi, da medvrstniško nasilje narašča, kar po njenih navedbah podkrepljujejo številne študije. Po strelskih napadih v Srbiji in primerih medvrstniškega nasilja v Sloveniji pred dvema letoma se je po njenih navedbah povečalo število otrok v vzgojnih zavodih. Kot je dejala, je Slovenija ena izmed najbolj institucionaliziranih držav, kar ima za otroke nepopravljive posledice.
Programi za obravnavo v skupnosti, v kateri živijo
Ključno je, da programi obravnave otrok, mladostnikov in njihovih družin v največji mogoči meri potekajo v njihovi skupnosti. Zagotoviti jim moramo programe, ki jim bodo omogočali, da se bodo vrnili v svoje naravno šolsko in družinsko okolje, je poudarila Švab. Programi intenzivne pomoči na domu pa bi po njenem mnenju pomagali tudi pri reševanju problematike nasilja med romskimi otroci.
Zalokar pa je dodala, da ni naklonjena nižanju meje kazenske odgovornosti in da bi morali primere nevarnih otrok obravnavati posamično, glede na dejanje, ki so ga povzročili. Po njenem mnenju je netenje strahov ena najslabših potez na področju skrbi za duševno zdravje. Pomembno je, da mediji ob vsem, kar gre v svetu narobe, vendarle poročajo tudi o pozitivnih spremembah. Dejala je, da med te spada oblikovanje fokalne skupine.
Golob se je sicer že 13. junija sestal s predstavniki ključnih ministrstev in strokovne javnosti o sistemski obravnavi otrok in mladostnikov z nevarnim vedenjem. Na sestanku so se udeleženci dogovorili o nadgradnji obstoječih rešitev in sistemskih ukrepov. Pri tem so med drugim napovedali krepitev mreže medinstitucionalnega sodelovanja. Na fotografiji Leonida Zalokar, Vesna Švab, Robert Golob.
