Je katera zelenjava boljša kuhana?

Toplotna obdelava določenih vrst zelenjave namreč razgradi trdo celično steno, kar omogoča lažjo absorpcijo hranilnih snovi.

Kuhana špinača sprosti več karotenoidov, ki so močni antioksidanti, vključno z beta-karoteni, ki jih telo spremeni v vitamin B. Prav tako zagotavlja večjo količino vitaminov A in E, beljakovin, vlaknin, cinka, tiamina, kalcija in železa. Surova špinača pa ima po drugi strani občutno večje količine folne kisline, vitamina C, niacina, riboflavina in kalija.

Tudi kuhan ohrovt je lažje prebavljiv in bolj hranljiv. S kuhanjem se zviša zlasti raven vitaminov A in K ter vlaknin. Vendar že skodelica surovega sesekljanega ohrovta vsebuje 33 kalorij in devet odstotkov dnevne vrednosti kalcija, 206 odstotkov vitamina A, 134 odstotkov vitamina C in kar 684 odstotkov vitamina K. Je tudi dober vir bakra, kalija, železa, mangana in fosforja.

Korenje je bolj hranljivo kuhano kot presno, s toplotno obdelavo namreč razbijemo celične stene, s čimer se sprosti več beta-karotena, tako da se ga več lahko pretvori v vitamin A, ki je pomemben za zdrav videz kože in las ter dober vid, še zlasti v mraku. Z uživanjem svežega korenja naj bi absorbirali manj kot pet odstotkov antioksidantov, to je karotena.

In ne nazadnje tudi toplotna obdelava paradižnika telesu olajša absorpcijo likopena, ki je močan antioksidant in znan borec v boju proti številnim oblikam raka, zlasti pa raka na prostati. Paradižnik je sicer tudi odličen vir kalija, niacina, folatov in vitaminov B. Kalij pa pomaga pri zniževanju visokega krvnega tlaka, niacin pri zniževanju povišane ravni holesterola v krvi, kombinacija folatov in vitaminov B6 pa učinkovito zmanjšuje raven homocisteina v krvi in posledično tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja.