Sreda, 1. 7. 2020, 11.06
4 leta, 4 mesece
Žrtve Harveyja Weinsteina si bodo razdelile del 19-milijonske poravnave
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
1
Nekdanje zaposlene v podjetju Harveyja Weinsteina, ki so bile tako ali drugače žrtve propadlega mogula, so upravičene do izplačila nadomestila iz posebnega sklada za žrtve, kjer jim bo skupno namenjeno nekaj manj kot 19 milijonov dolarjev.
Do nadomestila so upravičene vse nekdanje zaposlene v produkcijski hiši Harveyja Weinsteina, ki so "izkusile sovražno delovno okolje, spolno nadlegovanje ali spolno diskriminacijo". Poseben sklad za pomoč žrtvam je za to namenil skoraj 19 milijonov dolarjev, kar je približno 17 milijonov evrov.
Gre za del dogovora, ki ga je tožilec sklenil v tožbi proti podjetju The Weinstein Company, in še čaka na potrditev okrožnega sodišča.
V okviru dogovora bodo izničene tudi vse pogodbe o molku, ki so jih bile zaposlene prisiljene podpisati, in bodo zdaj lahko končno svobodno spregovorile.
"Končno bodo dobile nekaj pravice"
Posebna tožba proti Harveyju in njegovemu bratu Bobu ter produkcijski hiši The Weinstein Company je bila vložena februarja 2018, v kateri sta oba brata obtožena spolnega nadlegovanja, ustrahovanja in kršenja različnih kodeksov na delovnem mestu.
Tožilstvo je ob tem dejalo, da obstaja jasna "papirna sled" pritožb kadrovski službi, kar pa so preprosto ignorirali.
Več let so bile asistentke in druge ženske, ki so delale za Weinsteina, "izpostavljene nadlegovanju" in "spolnemu namigovanju": "Harvey Weinstein in The Weinstein Company so pogrnili na celi črti pri zaposlenih ženskah. Zdaj bodo lahko po vseh grožnjah, diskriminaciji in nadlegovanju končno dobile nekaj pravice," so sporočili tožilci.
Marca dobil 23 let zapora
Sicer pa so Weinsteinu zaradi spolnega napada prve stopnje in posilstva tretje stopnje marca letos izrekli 23-letno zaporno kazen. Propadli ameriški filmski mogotec je v svoji dolgi (in uspešni) karieri nad ženskami zagrešil številne zločine, od spolnega nadlegovanja in spolne diskriminacije do posilstev.
Na podlagi igralkine pripravljenosti po (spolni) ustrežljivosti je odločal o tem, ali igralka dobi priložnost v filmski industriji ali ne.
Njegova dejanja je oktobra 2017 razkril The New York Times z objavo pričevanja več kot 12 žensk, ki so prvič javno spregovorile o spolnem nadlegovanju, napadih in celo posilstvih.
Kmalu je v luči tega vzniknilo gibanje žensk #MeToo (Jaz tudi), ki so doživele spolne napade slavnih in "mogočnih" moških. Gibanje in večja ozaveščenost javnosti glede spolnega nasilja sta privedla do konca številne kariere, med drugim medijskih voditeljev, poslovnežev in politikov.
Preberite tudi:
1