Torek, 7. 2. 2023, 22.18
1 leto, 9 mesecev
Beremo, beremo ...
Od Katarine Benček do Zorana Jankovića: kaj berejo znane Slovenke in Slovenci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,49
29
Vplivnica Katarina Benček je nazadnje prebrala knjigo Atomske navade, ljubljanski župan Zoran Janković pa vedno rad poseže po kakšni napeti kriminalki.
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo se z znanimi Slovenkami in Slovenci pogovarjali o tem, katere so njihove najljubše knjige. Slovenija bo sicer letos tudi častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, kar je za državo velika stvar, saj lahko kot častna gostja na največjem knjižnem sejmu na svetu predstavi svojo literaturo.
Vplivnica Katarina Benček je nazadnje prebrala oziroma še vedno prebira knjigo Atomske navade avtorja Jamesa Clearja. "Knjiga je zelo praktična in ima cel kup koristnih nasvetov, kako lahko z malimi vsakdanjimi premiki narediš ogromno! Vedno rada preberem knjige, ki mi dajo neko novo znanje ter pogled na življenje," je povedala Benčkova.
"Sem eden tistih ljudi, ki smo v odraščanju kakšno leto knjige brali drugo za drugo, ponoči nisem spal in sem imel zaradi tega resne težave v šoli," je povedal pevec Vili Resnik. Kot je povedal, je življenje zavilo v drugo smer in se je, ko bil leta nazaj v osebni krizi, zatekel h knjigam, ki širijo pozitivno energijo in pozitiven odnos do življenja. "V zadnjem času pa ne berem knjig, a bi si to želel in moral. Moja partnerica, ki je večja ljubiteljica knjig, mi vedno prinese knjige, ki poudarjajo odnos do telesa, do duše, uma in do fizičnega gibanja, zato me v zadnjem času zanimajo predvsem knjige s to vsebino," je še dodal Resnik. 
Med zadnjimi knjigami, ki jih je prebral predsednik SDS Janez Janša, je knjiga južnoameriškega novinarja in politika Alejandra Peñe Escluse Forum Sao Paulo in kulturna vojna."Knjiga združuje južnoameriške levičarske stranke ter za doseganje svojih ciljev uporablja socialni inženiring in druge subverzivne metode. Knjiga govori o vzponu levičarskih ideologij in vplivu Foruma Sao Paulo v Južni Ameriki, toda vzorce zlahka prepoznamo tudi v Sloveniji in Evropi, zato je zanimivo in koristno branje za vse, ki jih zanima, kako levica uveljavlja svoje nazore. Avtor namreč v knjigi pojasnjuje, kdo vodi to vojno in zakaj to počne, najdragocenejši pa so njegovi predlogi, kako se pred to novo vrsto požara ubraniti. Vsak, ki bo to knjigo prebral, bo dobil odgovore na številna vprašanja, zakaj so nekatere stvari tudi pri nas, vključno z volitvami, takšne, kot so," je povedal Janez Janša.
"Vsak dan s hčerko berem pravljice, najraje pravljice slovenskih avtorjev in avtoric z izjemnimi slovenskimi ilustracijami, tako klasičnimi kot sodobnimi. Sama pa sem ravno prebrala knjigo Zakaj ne pišem Dijane Matković. Odličen roman, ki temelji na življenju avtorice. Še posebej sta me pritegnila kot britev ostro pisanje in precizna razredna analiza družbe, od odraščanja v obdobju tranzicije, občutka nepripadanja, patriarhalne družbe do vprašanj preživetja v družbi poznega kapitalizma 21. stoletja. Z določenimi deli romana sem se še posebej poistovetila, saj pripadam isti generaciji kot pisateljica," je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
"Vedno rad posežem po kakšni napeti kriminalki, tako sem prebral vse od Tadeja Goloba, obe zadnji Irene Svetek … Všeč so mi tudi skandinavske, npr. Joja Nesbøja. Blizu mi je tudi zgodovinska tematika, tako sem pred kratkim prebral Jančarjev (pisatelja Draga Jančarja) roman To noč sem jo videl. Enemu glavnih junakov je celo ime kot mojemu pokojnemu očetu. Pisatelj je izbral zanimiv koncept podajanja dejanskih dogodkov, me je pa konec presenetil. Česa več raje ne bi izdal, morda kljub temu, da je že več kot deset let od njenega izida, še koga spodbudi, da jo prebere," je o svoji knjižni izbiri povedal ljubljanski župan Zoran Janković.
Predsednik stranke NSi Matej Tonin je nazadnje prebral knjigo No Room For Small Dreams pisatelja in izraelskega politika Šimona Peresa. Kot je dodal, mu je knjiga dala navdih za nadaljnje politično delo.
Pevka Rebeka Dremelj je nazadnje prebrala knjigo Izštekani najstniki in starši, ki štekajo avtorjev Leonide in dr. Alberta Mrgoleta. Kot je povedala, knjigo "toplo priporoča znova in znova vsem, ki se soočajo s problematiko pubertete". Kot je dodala, gre bolj za knjigo, ki je neke vrste enciklopedija, saj v njej lahko (predvsem starši) najdejo kakšno rešitev, ko se počutijo nemočne.
"Nazadnje sem prebrala vse tri knjige svojih kolegov, ki so bile zelo priljubljene prav konec leta, Življenje v sivi coni zdravnika Davida Zupančiča, kolumne Marka Pokorna in knjigo Karantena dr. Alojza Ihana. Prva je odkritosrčna pripoved mladega zdravnika, razen pandemije nam vsem dobro znani občutki, ki smo jih lahko podoživeli. Karantena se mi zdi zelo oseben zapis, epidemija je samo okvir, kolumne svojega kolega dr. Marka Pokorna dobro poznam in tudi ob ponovnem branju ohranjajo svojo igrivost, značilno za avtorja," je povedala dr. Bojana Beović, ki je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in profesorica na medicinski fakulteti. "Trenutno sem se vrnila h klasiki, berem Shirley Charlotte Bronte, pred tem sem bila kar navdušena nad Revenge of Geography Roberta D. Kaplana. Večino knjig berem na telefonu, kar mi omogoča, da ob natrpanem urniku sploh kaj preberem," je pojasnila.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je povedala, da je nazadnje prebrala knjigo Forum Sao Paulo in kulturna vojna pisatelja in venezuelskega politika Alejandra Peñe Esclusa. Rada pa prebira vse knjige pisatelja Draga Jančarja, med drugim To noč sem jo videl ter In ljubezen tudi. 
"Ravnokar berem knjigo Držimo pesti pisateljice Caroline Setterwall, ki je v resnici zgodba o tem, kako se ženska spopada z izgubo partnerja in kako preboleva to grozno izkušnjo," je povedala antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.Dodala je da bere čisto vse knjige, od lahkotnih do zahtevnih, ima pa svoje pravilo, da knjigo, če ji res ni všeč, preneha brati, četudi je to na sredini.
"Pred dvema tednoma sem zavil v knjigarno in kupil Življenje v sivi coni izpod peresa mladega zdravnika Davida Zupančiča. Gre za iskriv opis vtisov zdravnika, ki je dve leti svojega življenja prebil v prvih bojnih linijah borbe s pandemijo. Toplo priporočam," je povedal nekdanji minister za zunanje zadeve in poslanec državnega zbora Anže Logar.
"Zadnja prebrana knjiga je Hipi avtorja Paula Coelha. Paula Coelha rada prebiram, ker so njegovi romani prepleteni z življenjskimi izkušnjami. In vedno zanimivi za branje. Knjiga mi je ostala v spominu, ker me je na neki način postavila v mladostniški, uporniški del življenja, popotovanja in odkrivanja neznanega. O Nepalu še danes sanjam, k popotovanju in odkrivanju sebe pa nas verjetno v življenju zanese vse," je povedala predsednica stranke SD Tanja Fajon.
"Sam sem nekako oboževalec Ernesta Hemingwaya in zdaj že približno petič berem knjigo Starec in morje, ki se mi zdi izjemna pisateljska umetnina. Ob branju se tudi sprostim," je povedal novinar, urednik, reporter in humorist Tone Fornezzi - Tof. Povedal je še, da bere kar veliko, posebno veliko tudi dnevnega tiska, saj mora ostajati na tekočem. 
"Zadnje leto največ prebiram pravljice svojemu dvoletnemu sinu, njegovi najljubši: Muco Copatarico in Štajersko kokoš na potepu po mnogokratnem branju poznam skorajda na pamet. Sicer je zadnja knjiga, ki sem jo prebral, Ljubezen v pismih: dopisovanje med Felicito Koglot in Francem Pericem (1921–1931), do te knjige čutim tudi osebno naklonjenost. To je zbir pisem med ženo, ki je zaradi preživetja družine šla na delo v Egipt, ter njenim možem, ki je ostal v rodnih Biljah, z obema sem namreč sorodstveno povezan, gre za mojo pranono in pranona. Ganila me je zgodba med dvema, ki se imata rada, živita skupaj v Biljah na Goriškem, od koder so se po letu 1920, ko je bila Primorska priključena h Kraljevini Italiji, ob vzpenjajočem se fašističnem režimu in hudi gospodarski krizi ženske iz vasi ob Gorici odpravljale na delo v Aleksandrijo, bodisi kot kuharice, hišne pomočnice ali varuške otrok. Pisma izkazujejo veliko ljubezen med njima ter skrb drug za drugega kot tudi za celotno družino in Bilje. Ko bereš njune izpovedi v nenavadno lepi slovenščini, dojameš bolečino teh žensk ter njihovih družin v vsej razsežnosti, še posebej ganljiva je razpetost aleksandrink med ljubeznijo do doma, moža in lastnega otroka ter ljubeznijo do otrok, ki so jih varovale," je povedal podpredsednik stranke SD Matjaž Nemec.
Branje je zelo pomembno predvsem v mladosti, saj z njim širimo in poglabljamo svoje besedišče ter ostrimo sposobnost mišljenja. Branje med drugim izboljšuje spomin, zmanjšuje stres, krepi sposobnost analitičnega mišljenja ter izboljšuje spretnost pisanja in izboljšuje koncentracijo.
29