SiolNET. Trendi Potovanja
1,10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nekdanja ljubljanska proga, ki so jo upravljali otroci – pionirji železničarji #video #foto

1,10

termometer

Pionirska proga
Otvoritev pionirske proge leta 1948 v Ljubljani. Darilo S. Kumarja, nahaja se v upravi ŽM v sobi dokumentacije - škatle št. 4, DIGI. Foto: V. Simončič, darilo S. Kumarja, Ljubljana, hrani ŽM

Ljubljansko pionirsko progo, ki je nastala kot plod prijateljstva med Titom in Stalinom ter po njunem sporu tudi izginila, so v celoti upravljali otroci – pionirji železničarji. Po trasi nekdanje železnice med Rožno dolino in Kosezami danes poteka kolesarska pot.

Marsikateri prebivalec in prebivalka Ljubljane verjetno ne ve, da se po delu kolesarske poti ob Večni poti vozi po nekdanji pionirski železničarski progi. Dolga je bila 3,8 kilometra in je na nekdanjem mestnem obrobju med Podutikom in Vičem delovala med letoma 1948 in 1954.

"Pionirska proga je bila projekt 50. let prejšnjega stoletja, ki je zelo hitro nastala in izginila ter bila izbrisana iz zgodovinskega spomina. Danes o njenem obstoju sicer na kolesarski poti pričajo spominske table, vendar so tam, kot smo ugotovili med našim raziskovanjem, predvsem zato, ker so jih postavili nekdanji pionirji železničarji," pojasnjuje Neja Tomšič iz kolektiva Nonument Group. Ta skozi svoje različne umetniške projekte tematizira izbrisane, spremenjene in v tem kontekstu konfliktne prostore prejšnjega stoletja.

V svojem zvočno-svetlobnem sprehodu, ki se je nedavno odvil na 13. festivalu Svetlobna gverila, so pod naslovom Od nikoder do nikamor – Pionirska proga dokumentaristično in esejistično osvetlili ta nekdanji ljubljanski prostor.

Pionirska proga v Ljubljani je bila dolga 3,8 kilometra in je na nekdanjem mestnem obrobju med Podutikom in Vičem delovala med letoma 1948 in 1954. (Na fotografiji: prevoz pragov z delovnim vlakom na pionirski progi, 1948. Darilo S. Kumarja, Ljubljana, nahaja se v upravi ŽM v sobi dokumentacije - škatla št. 4, DIGI.) Pionirska proga v Ljubljani je bila dolga 3,8 kilometra in je na nekdanjem mestnem obrobju med Podutikom in Vičem delovala med letoma 1948 in 1954. (Na fotografiji: prevoz pragov z delovnim vlakom na pionirski progi, 1948. Darilo S. Kumarja, Ljubljana, nahaja se v upravi ŽM v sobi dokumentacije - škatla št. 4, DIGI.) Foto: V. Simoničič, hrani ŽM

Tretja pionirska proga v Jugoslaviji je bila v Ljubljani

Pionirske proge so v prvi polovici prejšnjega stoletja gradili po celotni Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, ljubljanska je v nekdanji državi po Beogradu in Zagrebu nastala tretja po vrsti. Pionirka prometnica. Pionirka prometnica. Foto: V. Simoničič, hrani ŽM

"Ideja zanjo je prišla iz Sovjetske zveze, saj so ugotovili, da imajo železnice velik pomen za povezovanje države. Zato so že otroke začeli uvajati v železničarske poklice. A ni šlo samo za to, temveč tudi za vzgajanje pionirskih vrednot, kot so marljivost, vztrajnost, odgovornost in zvestoba," pojasnjuje vlogo proge Neja Tomšič.

Pionirske proge, vzgojna in razvedrilna okolja, so v celoti – tudi vožnjo vlaka – upravljali otroci, stari med devet in 15 let z odličnim ali prav dobrim učnim uspehom. Potrebna znanja so pridobili na izobraževanjih, potem pa so samostojno pod nadzorom odraslih pri zahtevnejših delih nekajkrat tedensko delali na železnici.

Pionirske proge so bila vzgojna in razvedrilna okolja, ki so jo v celoti upravljali otroci – tudi vožnjo vlaka – stari med devet in 15 let z odličnim ali prav dobrim učnim uspehom. Pionirske proge so bila vzgojna in razvedrilna okolja, ki so jo v celoti upravljali otroci – tudi vožnjo vlaka – stari med devet in 15 let z odličnim ali prav dobrim učnim uspehom. Foto: V. Simončič, darilo S. Kumarja, Ljubljana, hrani ŽM

Trasa ni bila dobro speljana, zato je vlak pogosto iztiril

"Ljubljansko pionirsko progo so zgradili v času prijateljstva med Titom in Stalinom. Šlo je za politični projekt, čeprav je to v njenem ozadju," Neja Tomšič v širši kontekst postavlja nastanek otroške železnice. Sogovornica dodaja, da je šlo za ambiciozen, zelo hitro in ne preveč dobro načrtovan projekt. V samo nekaj mesecih so jo zgradili prostovoljci mladinskih delovnih brigad, frontovci, brigadirji iz vse Slovenije, železničarji in pionirji. Teren ni bil dobro uležan, trasa ni bila dobro speljana in zato je vlak tudi pogosto iztirjal.

Proga je potekala med Podutikom in Vičem z vmesno postajo v Kosezah. Vse postaje (Trnovski gozd, Jelenov Žleb, TV-15) so bile poimenovane po pomembnih prizoriščih NOB. Proga je vodila je od polja do polja - od nikoder do nikamor, kakor je umetniški kolektiv Nonument Group naslovil svoj projekt, povezan z danes ne več le neobstoječim prostorom, temveč v veliki meri tudi izbrisanim spominom.

Ob železnici so načrtovali tudi izgradnjo pionirskega mesta s kulturnimi in športnimi objekti. Prav tako so jo tudi želeli podaljšati do Polhovega Gradca in jo speljati okrog celotne Ljubljane, kar se ni zgodilo.

Pionirska proga je potekala med Podutikom in Vičem z vmesno postajo v Kosezah. Vse postaje so bile poimenovane po pomembnih prizoriščih NOB. Na fotografiji začetna postaja TV-15 na Viču. Pionirska proga je potekala med Podutikom in Vičem z vmesno postajo v Kosezah. Vse postaje so bile poimenovane po pomembnih prizoriščih NOB. Na fotografiji začetna postaja TV-15 na Viču. Foto: V. Simončič, darilo S. Kumarja, Ljubljana, hrani ŽM

Na otvoritvi je bilo 20 tisoč ljudi

Na otvoritvi otroške železnice je bilo 20 tisoč ljudi, v petih letih svojega delovanja se jih je po njej peljalo 150 tisoč. Vlak je vozil večkrat na dan in bil na začetku precej priljubljen.

V okviru projekta Od nikoder do nikamor – Pionirska proga, ki odpira vprašanja o spominjanju in izginevanju fizičnih in simbolnih prostorov, so njegovi snovalci ob raziskovanju arhiva naredili tudi intervjuje z graditelji, pionirji železničarji in njenimi uporabniki.

Po trasi nekdanje železnice med Rožno dolino in Kosezami danes poteka kolesarska pot. O njenem obstoju pričajo spominske table. Po trasi nekdanje železnice med Rožno dolino in Kosezami danes poteka kolesarska pot. O njenem obstoju pričajo spominske table. Foto: Ana Kovač

Pionirji železničarji so bili med seboj povezani

Ena od nekdanjih pionirk železničark, kot posreduje Neja Tomšič, se spominja, kako so s tem otroci, povezani s pionirsko progo, imeli bogato življenje in to v času, ko v Ljubljani ni bilo prostočasnih in športnih dejavnosti. Ob vlaku so imeli tudi svoje gledališče in kino. Veliko so se družili. Ker so imeli vožnje z vlakom po celotni Jugoslaviji brezplačne, so pogosto hodili na izlete. Organizirali pa so tudi pionirske tabore.

Med seboj so bili povezani, na podlagi raziskave pripoveduje Neja Tomšič. Nekdanji pionirji železničarji se pa tudi še danes srečajo enkrat do dvakrat na leto.

Tako kot je pionirska proga nastala in obstala v času prijateljevanja med Titom in Stalinom, je spor politikov pripeljal tudi do njenega konca. Kakor hitro so jo zgradili, tako hitro je bila leta 1954 izbrisana. Tako kot je pionirska proga nastala in obstala v času prijateljevanja med Titom in Stalinom, je spor politikov pripeljal tudi do njenega konca. Kakor hitro so jo zgradili, tako hitro je bila leta 1954 izbrisana. Foto: Ana Kovač

Konec pionirske proge

Tako kot je pionirska proga nastala in obstala v času prijateljevanja med Titom in Stalinom, je spor politikov pripeljal tudi do njenega konca. Ker je ideja prišla iz Sovjetske zveze, je v tistem času postala nepriljubljena. Ni več prejemala finančne podpore in njeno delovanje so ustavili. Železnico so zelo hitro razstavili, lokomotivo razžagali in vagone vrnili na ostale ozkotirne železnice po Jugoslaviji. Kakor hitro so otroško železnico zgradili, tako hitro je bila tudi izbrisana.

V svojem zvočno-svetlobnem sprehodu, ki se je kot enkratni dogodek odvil 25. maja na 13. festivalu Svetlobna gverila, je kolektiv Nonument Group pod naslovom projekta Od nikoder do nikamor – Pionirska proga dokumentaristično in esejistično osvetlil ta nekdanji ljubljanski prostor. Kolektiv namerava zvočno-svetlobno intervencijo v obliki videoposnetka in zvočne instalacije prilagoditi za galerijski prostor. V svojem zvočno-svetlobnem sprehodu, ki se je kot enkratni dogodek odvil 25. maja na 13. festivalu Svetlobna gverila, je kolektiv Nonument Group pod naslovom projekta Od nikoder do nikamor – Pionirska proga dokumentaristično in esejistično osvetlil ta nekdanji ljubljanski prostor. Kolektiv namerava zvočno-svetlobno intervencijo v obliki videoposnetka in zvočne instalacije prilagoditi za galerijski prostor. Foto: Peter Giodani

Preberite še:

uporniška tura po Ljubljani Trendi Rdeča trdnjava v Ljubljani, kjer so si pisali ljubezenska pisma #foto #video Kolodvorska ulica Trendi Ljubljanska ulica, kjer je bilo nekoč veliko gostiln in prvi živalski vrt #foto #video

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • ehnaton / 31.05.2019. ob 20:17 +5 0

    Škoda , da so jo ukinili. Danes bi po isti trasi lahko speljali zahodno obvoznico iz smeri Kopra proti gorenjski progi s podaljškom pa še proti Mariboru. Le gradnja bi trajala cca 10-15 let pa še kakšen referendum več.

    +5 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin