Petek, 24. 5. 2019, 19.00
4 leta, 11 mesecev
Ljubljanska ulica, kjer je bilo nekoč veliko gostiln in prvi živalski vrt #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,56
1
Blatno vas so leta 1853, kmalu po nastanku železniške postaje, preimenovali v Kolodvorsko ulico, čeprav se je njeno prvotno ime uporabljalo še dolgo. Po smrti politika Moše Pijadeja je med letoma 1957 in 1992 postala Ulica Moše Pijade, nato pa spet Kolodvorska.
Zgodovina Kolodvorske ulice je brez dvoma razburljiva. Nekoč del predela Blatna vas je bila na prelomu 19. in 20. stoletja ena glavnih gostilniških ulic v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je tam nastal živalski vrt, v osemdesetih letih se je ponoči v ta del mesta hodilo v diskoteko Turist, do devetdesetih let pa je v današnjem Kinodvoru deloval erotični Kino Sloga.
Stari Tišler, gostišče in prenočišče, na Kolodvorski ulici 8 pod istim imenom obstaja še danes. V stari ljubljanski gostilni iz leta 1905, ki je bila nekoč pomembno furmansko družabno postajališče, zdaj ponujajo lokalne jedi. Na pretekle čase na pročelju hiše spominjajo privezi za konje, obok nad vhodom pa je spomeniško zaščiten.
Na Kolodvorski ulici je nekdaj delovalo 14 gostilničarjev
Kolodvorska ulica je bila konec 19. in v začetku 20. stoletja zaradi svoje lege ob mestni vpadnici in bližini železniške postaje ena glavnih gostilniških ulic v Ljubljani. Ob koncu 19. stoletja je na njej delovalo 14 gostilničarjev. Ob že omenjenem Starem Tišlerju je v tistem času za zelo pomembno veljala gostilna Pri Bitencu, ki je kasneje postala Hotel Štrukelj, po drugi svetovni vojni pa je bil to hotel Turist, ki ga poznamo pod imenom City Hotel Ljubljana na vogalu Kolodvorske in Dalmatinove ulice.
Gostilničarji na Kolodvorski so v tistem času zaradi bližine železniške postaje ob hrani in pijači večinoma ponujali tudi poceni prenočišča. Nekdaj so tu delovali tudi žganjetoči in majhne pivovarne.
Stari Tišler, gostišče in prenočišče, na Kolodvorski ulici 8 pod istim imenom obstaja še danes. V stari ljubljanski gostilni iz leta 1905, ki je bila nekoč pomembno furmansko družabno postajališče, zdaj ponujajo lokalne jedi.
Na pretekle čase na pročelju hiše gostilne in prenočišča Stari Tišler spominjajo privezi za konje, obok nad vhodom pa je spomeniško zaščiten.
Blatna vas
Območje Kolodvorske ulice se je do sredine 19. stoletja imenovalo Blatna vas. Naselje je obsegalo področje od današnje Dalmatinove do stika današnje Slomškove in Kolodvorske ulice, z mestom pa ga je povezovala slaba cesta – od tod tudi ime. To je bilo ljubljansko predmestje do leta 1849, v njem pa so stale kmečke hiše in večje meščanske pristave z vrtovi.
Blatno vas so leta 1853, kmalu po nastanku železniške postaje, preimenovali v Kolodvorsko ulico, čeprav se je njeno prvotno ime uporabljalo še dolgo. Po smrti politika Moše Pijadeja je med letoma 1957 in 1992 postala Ulica Moše Pijade, nato pa spet Kolodvorska.
Območje Kolodvorske ulice se je do sredine 19. stoletja imenovalo Blatna vas. Naselje je obsegalo področje od današnje Dalmatinove do stika današnje Slomškove in Kolodvorske ulice.
Hrupna in prometna ulica
Kolodvorska ulica je bila v svojih gostilniških časih pomembna zaradi bližine železniške postaje. Postala je prometna in hrupna. Na njej so delovale tudi izseljenske pisarne, ki so urejale potovanja v Ameriko, Avstralijo in Azijo.
Živalski vrt v mestu
Zanimivost tega mestnega prostora, če skočimo v sredino 20. stoletja, je tudi ta, da je na zemljišču današnje Kolodvorske 12 nastal prvi ljubljanski živalski vrt. Državno gospodarsko podjetje Zoološki vrt ga je odprlo leta 1949, deloval pa je do leta 1951. V prostoru, ki je danes del mestnega središča, so namestili kletke in akvarij ter v njih razstavili majhno stalno zbirko divjih živali.
Na Kolodvorski ulici leta 1960.
Pogled s Kolodvorske ulice proti železniški postaji leta 1975, spredaj avtomobili avtošole AMD.
Dom javne televizije
Nekdanja gostilniška ulica je danes pomembna tudi kot lokacija javnega radia in televizije ter mestnega kina. Radijsko hišo so zgradili v 50. letih prejšnjega stoletja, televizijsko stavbo pa so dokončali leta 1976.
Radijsko hišo so zgradili v 50. letih prejšnjega stoletja, televizijsko stavbo na Kolodvorski ulici pa so dokončali leta 1976.
Palača Ljubljanski dvor
Na tej ljubljanski ulici je nastala tudi palača Ljubljanski dvor, ki je bila z dograditvijo južnega trakta v celoti dokončana leta 1925. Pod njene načrte se je podpisal arhitekt Josip Costaperaria. Šlo je za ambiciozen medvojni arhitekturni projekt, za katerega je zgodovinar arhitekture Bogo Zupančič napisal, da je ta za urbani akcent pomenil toliko kot na primer Narodni dom za identifikacijo Slovencev v Trstu.
Palača Ljubljanski dvor, ki je bila z dograditvijo južnega trakta v celoti dokončana leta 1925. Leta 1923 so v njej odprli kino-gledališče Ljubljanski dvor.
Banka, restavracija in kino-gledališče
Ljubljanski dvor je bil zasnovan kot večnamenska palača, kar je bilo takrat še redkost. Predstavljala je simbol gospodarske uspešnosti mesta pred gospodarsko krizo. Del pročelja zgradbe umirjene pozne recesije so figuralni reliefi Lojzeta Dolinarja.
V kleti in pritličju Ljubljanskega dvora so nekdaj bili restavracija, trgovine, banka in kino-gledališče Ljubljanski dvor, ki so ga odprli 15. oktobra 1923. Naslednji dan po slavnostnem dogodku v mestu so v časopisu Jutro pisali, da je Ljubljana dobila
"prostore prvega reda, pravcato kino-gledališče, kakršnega danes nimajo niti sicer razkošni Zagreb, niti Beograd, niti Gradec, in katero bi (…) smelo stati v kateremkoli velemestu ter bi mu bilo v okras. Kino Ljubljanski dvor pomeni velik korak k moderniziranju in rekel bi pomeščanjenju našega mesta."
Videli pa so ga tudi v vlogi vzgoje "dobrega okusa", ki bi v Ljubljano namesto "nemškega kiča " prinesel več prvovrstnih filmov.
Dvorana s središčno ložo
Dvorana Ljubljanskega dvora je bila velika, s širokimi in globokimi ložami v prvem nadstropju ter s središčno balkonsko ložo. V njej je bilo tudi osem Kraljevih kipov, prav "okusen (pa je, op. a.) bil tudi zastor", so po odprtju kino-gledališča leta 1923 zapisali v časopisu Jutro.
Kino Sloga, 1975.
Spored za ogled filmov v Kinu Sloga, 1976
Notranjost Kina Sloga leta 1979.
Kino Sloga, 1982.
Kino Sloga
Prvi film, ki so ga predvajali na Kolodvorski 13, je bil avstrijski zgodovinski spektakel Mladi Medardo (Der Junge Medarus). Prva leta je bil na programu mestnega kina predvsem nemi film, gledalci v Ljubljani pa so tu lahko ob tujih filmih na platnu videli tudi prvo slovensko filmsko zvezdo Ito Rinu v filmu Erotikon.
Leta 1935 je kino prišlo pod roke železničarskega kulturnega društva Sloga, ki so ga upravljali do leta 1946, ko so kinematografe podržavili. Pod imenom Kino Sloga je na Kolodvorski deloval do začetka 90. let, v zadnjem desetletju se je specializiral za prikazovanje filmov z erotično in pornografsko vsebino. Današnji Kinodvor, ki v času razmaha domačih "kinov" navdušuje s svojo živostjo oziroma obiskanostjo, so odprli leta 2008.
Diskoteka Turist
Na koncu Kolodvorske na vogalu z Dalmatinovo ulico je v 80. letih delovala tudi diskoteka Turist, ki je imela legendarno vlogo na ljubljanski sceni. Odprli so jo 5. junija leta 1980 na četrtkov poletni večer, delovala pa je do leta 1994.
Preberite še:
1