Petek, 16. 11. 2018, 18.44
6 let
Ozka ljubljanska ulica, ki so ji nekoč pravili Steza norcev #foto
Reber, stranska ulica, ki se vije z ljubljanskega Starega trga, ni med najbolj obljudenimi prostori glavnega mesta, se pa zato na njej odvija neka druga dinamika. Ena od možnih poti na Ljubljanski grad je namreč polna grafitov, zanimiva pa je tudi njena preteklost.
Na Rebri, ozki vzpenjajoči se ljubljanski ulici so zapisane različne zgodbe uličnih pisateljev, kot si pravijo grafitarji. Mestna scenografija pa je tu v tem pogledu tako lahko vedno drugačna. Narava grafitov je tudi njihova začasnost, čeprav to ni nujno, a vedno so možnosti za njihovo spreminjanje.
Grafiti na površinah hiš in sten na Rebri pa so le ena od družbenih resničnosti tega prostora. Govorimo o ozki in strmi poti, ki se odpira v sicer sklenjeni stavbni črti med hišama na Starem trgu 17 in 19.
V 16. stoletju se je imenovala Steza norcev ali Norčevska steza oziroma Narm Steyg ali Narrnsteig.
Reber, ozka in strma pot se odpira v sicer sklenjeni stavbni črti med hišama na Starem trgu 17 in 19.
Ljudski humor: Kurja steza
Od konca 18. stoletja so ji pravili Kurja steza oziroma Hühnersteig. Temu poimenovanju kot tudi imenu Steza norcev pa je botroval ljudski humor, tako so označili nelagodno in pogosto nevarno pot na grajski hrib. Vsaj tako je zapisal Vlado Valenčič v svoji knjigi Zgodovina ljubljanskih uličnih imen, kar pa so povzeli nato tudi v katalogu, ki je spremljal razstavo Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg: Arhitekturni in zgodovinski oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo iz leta 2003.
Slovensko ime Reber je ulica dobila po obliki tal, strmi poti na rebri grajskega griča. Kakšna je bila pot v času, ko se pojavljajo njene prve omembe, ni znano. So pa kasneje, da bi olajšali vzpenjanje po njej, uredili lesene stopnice. Na začetku 19. stoletja pa je bila pot že tako slaba, da je bila nevarna.
Reber, ena od poti na Ljubljanski grad, ki so ji nekoč rekli tudi Steza norcev in Kurja steza.
Različna imena za grajsko pot
Reber je v svoji preteklosti imela še druga imena, med njimi je v arhivskem gradivu zanjo mogoče najti tudi ime Na griču oziroma Im Perg, pojavijo pa se tudi označbe Na Rebru in V rebri. Sredi 19. stoletja se v slovenski različici pojavi tudi Pervi reber, med tem kot je Ulica na grad bila Druga reber.
Od Radia Kričač do hostla z razgledom
Strma in ozka ulica v starem delu mesta je tako prešla različna obdobja, ki so na njej pustila svoj pečat. Je del najstarejšega poseljenega območja srednjeveške Ljubljane. Če preskočimo stoletja, je na tej ulici med drugo svetovno vojno deloval odporniški Radio Kričač. Danes pa so na njenem koncu apartmaji z razgledom, ki so odtis sodobnosti mesta, katerega je v zadnjih desetih letih odkril turizem.
S strme ulice se odpira razgled na okoliške hiše in njihova dvorišča, pri čemer se panoramski užitek nekoliko korakov višje z gradu še razširi.
Apartmaji na Rebri.
Na tej ulici je med drugo svetovno vojno deloval tudi Radio Kričač.
Ko se Reber konča, se razcepi na Osojno in Mačjo stezo.
Ko se Reber končna, se razcepi na Osojno in Mačjo stezo.
Preberite še: