Petek, 2. 9. 2016, 18.57
6 let
Grafiti: pohod po ljubljanskem urbanem safariju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
Ljubljanske ulice v obliki grafitov ponujajo raznovrstne podobe, sporočila in sloge, ki prinašajo vse od estetskih do političnih zapisov, imajo pa krajši oziroma daljši rok pojavnosti. V Ljubljani imajo grafiti svojo zgodovino od druge svetovne vojne naprej, v sedanjosti pa prav tako svojo dinamiko in značilnosti.
Vsak dan ob 14. uri se je na zbirnem mestu pred glasbeno akademijo mogoče pridružiti skupinskemu ogledu grafitov v središču Ljubljane. Pohod po urbanem safariju, kot mu radi rečejo njegovi organizatorji in dobri poznavalci uličnih zapisov, pa vsekakor niso namenjeni zgolj turistom. Pravzaprav bi si želeli več domačinov, poudarja Sandi Abram, eden od grafitarskih vodnikov, s katerimi na tej poti preživite okoli dve uri.
Organizatorji po poteh grafitov v Ljubljani bi si na vodenih ogledih želeli še več domačinov. Urbani pohodi namreč niso namenjeni in zanimivi le turistom, saj tudi na poznano mesto odpirajo drugačno in marsikdaj novo perspektivo.
Pisatelji na ulicah
Že eno leto je tako mogoče v spremstvu poznavalskega pogleda prebirati sledi uličnih pisateljev, kot si v subkulturnem slengu rečejo grafitari. In čeprav se nam zdi, da grafite kot lokalni prebivalci vsaj na videz v svojih vsakodnevnih mimohodih poznamo, se pred nami z razpiranjem njihovih ozadij odpira drugačna, za marsikoga nepoznana Ljubljana. Marsikaj na že neštetokrat prehojenih poteh vidimo prvič. Vendar ne le zato, ker gre za posledice akcije prejšnje noči, temveč predvsem zato, ker je pogled v tem primeru opremljen z drugačno pozornostjo. Na pohodu je tako mogoče Ljubljano spoznavati čez vrsto neodkritih detajlov, za katere se je treba odpraviti prav na urbani safari.
Mesto je pomembno prebirati tudi prek grafitov, poudarja Sandi Abram. Slediti je treba temu demokratičnemu, odprtemu sredstvu komuniciranja, ki ima za razliko od drugih oblik popolni domet.
Mesto je pomembno prebirati tudi prek grafitov, poudarja Sandi Abram. Slediti je treba temu demokratičnemu, odprtemu sredstvu komuniciranja, ki ima za razliko od drugih oblik popolni domet. Prav vsak se ga lahko poslužuje in prav vsakogar nagovarja, še pravi grafitarski teoretik.Pomembno pa je tudi razumevanje, da gre pri tem za ustvarjalnost, bitko za urbani prostor, za njegovo sooblikovanje, delovanje od spodaj navzgor ter za družbeno in v širokem smislu politično dejanje.
Estetski grafiti so se na ljubljanskih ulicah pojavili v 90. letih prejšnjega stoletja.
Od druge svetovne vojne do danes
Grafiti so ljubljanskih ulicam znani od druge svetovne naprej, ko so bili eno od pomembnih sredstev političnega komuniciranja, propagande in simbolnega upora. V najprej od fašistov, nato pa od nacistov okupiranem mestu so jih pisali odporniki.
Političnih grafitov na ulicah ne manjka niti danes, tem pa se v veliki pridružujejo tudi estetski, kot jim pravijo. Torej tisti, ki izkazujejo različne umetniške razsežnosti, nekateri med njimi na primer predstavljajo že prave ilustracije. Le da so namesto na papir narisane s pršilom na mestno steno. Takšne je mogoče videti tudi na zunanji steni Roga, pod njih pa se podpisuje ilustrator Azram iz grafitarske skupine 1107 Klan.
Grafit avtorja Azrama na zunanji steni Roga.
Estetski grafiti, kot razloži vodnik, pri nas segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, ko so sicer bili omejeni bolj ali manj na notranje prostore. Na ljubljanske ulice so tudi kot eden od poglavitnih stebrov hip hop kulture vstopili v 90. letih.
Od vandalizma do umetniškega vidika
Pomemben preobrat v splošnejšem dojemanju grafitov je bilo pri nas leto 2004, pravi Abram. To pa zato, ker je Mednarodni grafični likovni center (MGLC) takrat organiziral razstavo z naslovom Grafitarji. Ulične zapise so namreč prepoznali kot popularni in prepoznavni izraz urbane subkulture v Sloveniji in jih tako prvič postavili v galerijske prostore.
Grafite je mogoče obravnavati skozi njihov estetski, družbeni in politični vidik.
V prostorih umetnostne institucije je 16 povabljenih grafitarjev iz Maribora, Celja in Ljubljane ustvarilo nova, naročena dela. Njihove identitete niso razkrili, identificirani so bili le s podpisi, tagi, kot jim rečejo v uličnem žargonu.
Omenjena razstava je bila tako ključna za preboj v razumevanju grafitov v širšem prostoru, saj so do takrat predvsem v medijskem poročanju o njih govorili kot o obliki vandalizma, pokaže Abram. Pri čemer je bil zanemarjen njihov ustvarjalni, estetski in družbeni vidik.
V grafitarski skupnosti, kot pojasnjuje Sandi Abram, je ulica razumljena kot skupno platno, na katerega vsi pišejo. Vendar ker je ta prostor zamejen, je vzpostavljena dinamika in estetska hierarhija. Ve se, kaj se lahko prečrta, prepiše in to na kakšen način. Prav tako je na ljubljanskih ulicah mogoče slediti grafitarskim bitkam, največkrat med zapisi sovražnega govora in odgovori nanje, ki nestrpnost, izraženo tudi v tej obliki, nevtralizirajo oz. negativno sporočilo preobražajo v pozitivno.
Besede mesta
Večji kot je, bolj je grafit cenjen. Enako velja tudi za tiste na težje dostopnih krajih v urbanem prostoru. Eden takšnih je na primer podoba na fasadi ob balkonu ljubljanske glasbene akademije, kjer se vodeni pohod po ljubljanskih grafitih začenja in kjer smo se na tem ogledu prvič zazrli v delo od enega od uličnih pisateljev.
In čeprav se človek tam ne znajde prvič, nasprotno, je ta za marsikoga, čeprav možic sploh ni majhen, leta ostal neopažen. Leta zato, ker je tam že 36 mesecev in je očitno dosegel soglasje, da tako tudi ostane, saj ga še niso prebarvali.
Grafitarski pohod po Ljubljani
Vodeni ogled grafitovv Ljubljani se začne vsak dan ob 14. uri pred vodnjakom pri glasbeni akademiji. Dveurni pohod se konča v Metelkova mestu.
Večji kot je grafit, bolj je cenjen. Enako velja za fizično težje dostopne lokacije. Na fasadi ob balkonu glasbene akademije je ta možic na pročelju stavbe že od leta 2013. Niso ga prebarvali, odstranili, ohranilo ga je morda ravno soglasje, da tam ostane tudi v bodoče. Podoba možakarja, ki kadi zvitek marihuane, iz katere se kadijo note, se vsebinsko nanaša na program objekta. Avtor grafita je Trok iz skupine ZEK crew, ki trenutno razstavlja tudi v kranjskih podzemnih rovih. Njihove intervencije v javni prostor v obliki grafitov in drugih medijev pa smo v preteklosti na ulicah Ljubljane lahko večkrat zasledili.
Grafitom lahko sledite tudi na poti na grad.
Veliki obraz: okna so oči, vidimo lahko narisan nos, ušesa, spodnje okno so usta, iz katerih se vije pipa. Podoba bi lahko pripadla hipsterju ali emotu. Na njegovem licu pa so tudi sledi grafitarske bitke.
Grafit s politično vsebino, ki se nanaša na skupnost LGTB in se v tem razmerju nanaša ter ob tem sprevrača zgodovinsko podobo in družbeno vlogo žensk.
Grafit več avtorjev: najprej je bil stripovski oblak, temu so čez čas sledili še drugi zapisi.
Naročen, legalen in komercialen grafit pri Zlati ladjici: nastal je kot del kampanje Mobitela oz. Telekoma Slovenije z naslovom Moči besed. To je bila pobuda, ki je opozarjala na nevarnosti sovražnega govora na spletu med mladim. V okviru te so nastali grafiti v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Avtor pričujočega je ulični umetnik Teoson. V grafitarski skupnosti prav naročeni in komercialni grafiti, ki so v svobodi izražanja omejeni, odpirajo številna vprašanja. Kot kritiko, provokacijo in znak tega je mogoče prebirati tudi roza črto, ki se je pred kratkim pojavila čez poslikavo.
Ob grafitih je na ljubljanskih ulicah mogoče zaslediti tudi različne oblike ulične umetnosti, ki za svoj izraz uporabljajo različne medije in orodja.
Pohod pod na Trubarjevi ulici obešenimi čevlji.
Rogovi grafiti
Grafiti na zunanji steni pred Rogom so legalni.
Grafiti v Metelkova mestu
Tudi v avtonomni coni Metelkova mesto so grafiti legalni.
