Petek, 26. 4. 2019, 19.31
5 let, 7 mesecev
Moste – ena od pomembnih točk partizanskega odpora v Ljubljani
Rdeča trdnjava v Ljubljani, kjer so si pisali ljubezenska pisma #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,39
29
Ljubljanske Moste so bile ena izmed ključnih točk partizanskega odpora, pri čemer je imela pomembno vlogo tudi nekdanja tovarna Saturnus, za katero je danes ostal propadajoč prostor, a veliko zgodovinskega spomina. Kraj delavskega in političnega organiziranja je ena od postojank triurne kolesarske ture po uporniški Ljubljani.
Avtorica tovrstnega pogleda na Ljubljano Ljubljana Rebellious Tour, ki se začenja pred Hotelom Park ter vodi čez delavski soseski Zeleno jamo in Moste, je sociologinja Daša Tepina. Na prvo od tovrstnih brezplačnih ogledov mestnega obrobja, ki potekajo v okviru organizacije Alternative Ljubljana, se bodo podali jutri, 27. aprila, na dan boja proti okupatorju.
Tura po uporniški Ljubljani namreč odpira vpogled v zgodovino delavskega gibanja in bojev za delavske pravice, ki so izhajali iz proletarskih sosesk že pred drugo svetovno vojno. Tam so se vzpostavili tudi temelji odpora proti nacifašizmu in Moste so med vojno tako postale ena od pomembnih točk partizanskega odpora v Ljubljani.
Ob vodenju po prostorih z roba mestnega središča, povezanega z delavskim uporom in OF, pa se sociologinja Daša Tepina dotakne tudi zgodovine subkulturnih uporov tako v socialistični Jugoslaviji kot tudi v današnjem času. Če so bili prvi povezani s punkom, se drugi osredotočajo na prostore, kot sta Cukrarna in nekdanja tovarna koles Rog.
Tovarna Saturnus v Mostah, za katero je danes ostal propadajoč prostor, a veliko zgodovinskega spomina, je bila kraj delavskega in političnega organiziranja. Znotraj tovarne ter v družinskih in prijateljskih krogih delavcev se je oblikovalo pomembno omrežje revolucionarjev.
Tovarna Saturnus v Mostah, za katero je danes ostal propadajoč prostor, a veliko zgodovinskega spomina, je bila kraj delavskega in političnega organiziranja. Znotraj tovarne ter v družinskih in prijateljskih krogih delavcev se je oblikovalo pomembno omrežje revolucionarjev.
Ljubezenska pisma v rdeči trdnjavi
A če se vrnemo k partizanskemu boju, je ta v Mostah imel pomembno sidrišče v tovarni Saturnus, v rdeči trdnjavi, kot so ji tudi rekli, pojasni sogovornica.
Avtorica ture po uporniški Ljubljani, sociologinja Daša Tepina, med drugim poudarja, da ta "odstira pozabljene dele zgodovine in kaže večplastnost prostora, ki se skozi čas spreminja".
V tovarni, ki jo najpogosteje povezujemo z izdelki iz pločevine za embalažo živil, je med vojno potekala ilegalna proizvodnja. Izdelovali so opremo za partizansko vojsko, znotraj tovarne ter v družinskih in prijateljskih krogih delavcev pa se je oblikovalo pomembno omrežje revolucionarjev.
Na prostoru nekdanjega Saturnusa, ki je iz fizičnega prostora že bolj ali manj izbrisan, ne pa tudi iz zgodovinskega spomina, Daša Tepina na turi po uporniški Ljubljani pripoveduje o načinih odporniške organizacije v tovarni. Znano je, da so si delavci in delavke prek ljubezenskih pisem pošiljali kodirana sporočila o poteku in razvoju partizanskega boja.
Spomenik leta 1942 ubiti delavki tovarne Saturnus in aktivistki OF Vidi Pregarc
Spomin na Vido Pregarc
V Saturnusu pa se je zgodil tudi krvav obračun okupacijskih oblasti z upornim delavstvom. V tovarni je bila zaposlena Vida Pregarc, ki se je v iskanju dela iz Primorske preselila v Ljubljano. Med vojno je postala pomemben del odporniškega gibanja, a so jo 31. avgusta leta 1942, staro 22 let, med eno od racij v tovarni, ko so pri njej našli material, povezan s partizanskim gibanjem, za zidom tovarne ustrelili.
V spomin na delavko in aktivistko Vido Pregarc v propadajoči coni nekdanjega Saturnusa stoji njen doprsni kip. A spomenik je danes, kot poudarja Daša Tepina, praktično neviden in pozabljen, čeprav gre za pomembno točko odpora OF.
Tovarno Saturnus so odprli leta 1921.
Saturnusovi izdelki, 1951
Tovarna Saturnus leta 1967
Tito je prišel v Moste
Med osebnostmi, povezanimi z Mostami in OF, sociologinja na kolesarski turi govori tudi o Francu Leskovšku, ki je bil "poleg Kardelja in Kidriča med najpomembnejšimi partijskimi osebami v partizanskem boju in kasneje v Jugoslaviji". Živel je na Partizanski ulici in leta 1937 ga je na domu obiskal Tito. "V Moste mu je prišel povedat, da je izbran v politbiro Komunistične partije," pripoveduje sociologinja.
Zgodovino o narodnoosvobodilnem boju v predelu Ljubljane, kjer so bile nekoč bolnišnice za kužne bolezni, vodnica podaja prek različnih osebnosti, ki so v Mostah živele ali delale, pa tudi prek različnih krajev, ki so danes v fizični obliki lahko izbrisani in so čez njih pogosto prepisane druge družbene resničnosti.
A to, kar je v prostoru izginilo, tura po uporniški Ljubljani tudi tam, kjer niso postavljena spominska obeležja, simbolno oživlja. "Odstira pozabljene dele zgodovine in kaže večplastnost prostora, ki se skozi čas spreminja," o pomenu poti pravi Daša Tepina.
Moste so bile ena izmed ključnih točk partizanskega odpora, poudarja brezplačna kolesarska tura po uporniški Ljubljani pod vodstvom sociologinje Daše Tepina, ki bo prvič potekala jutri, 27. aprila, na dan boja proti okupatorju.
Bunker v Mostah
Vodnica tako med drugim pripoveduje o hiši, v kateri sta bila med vojno dva bunkerja in ki je bila pomembna točka partizanskega odpora. Od tam so distribuirali propagandi material in tam so shranjevali orožje. Danes je tam stanovanjski objekt, ki o tej preteklosti neposredno ne priča več.
Bunkerji v Ljubljani
Na začetku vojne so ljubljanske bunkerje OF gradili zunaj mesta, v osamljenih hišah. Leta 1942, ko so Italijani okoli Ljubljane postavili žičnato ograjo, so nastajali v mestih. Najprej so jih gradili v kleteh, pozneje v nadstropjih in na podstrešjih. Najbolje je bilo, če so nastajali v hišah z enim stanovanjem, saj je tako manj ljudi vedelo za skrivni prostor, ali pa v stavbi z obrtno delavnico, zaradi česar prihodi in odhodi ljudi niso vzbujali posebnega suma. Največ uporniških bunkerjev so zgradili leta 1942, tisti, zgrajeni leta 1944, so bili manjši in bolj priročni ter namenjeni skrivanju manjših stvari. Od leta 1941 do začetka leta 1945 so graditelji CT KPS v Ljubljani in njeni bližini zgradili 67 večjih bunkerjev, ki so nastajali pri najzaupnejših aktivistih.
Tovarna lanenega olja in firneža je začela lastne izdelke izdelovati leta 1923. Poleg lanenega olja in firneža so pridelovali tudi ricinusovo olje in pločevinaste sode. Posebnost na pročelju tovarne je podoba ameriškega staroselca v trikotniku.
Delavska gibanja v Ljubljani
A partizanski odpor je le en vidik upora, ki ga na vodenem ogledu podčrtuje sociologinja. Na začetku kolesarjenja udeležence popelje do Cukrarne, ki sicer ni povezana z delavskim bojem, temveč z vznikom delavstva, saj predstavlja pomemben mejnik industrializacije 19. stoletja. Leta 1835 so v njej postavili tudi prvi parni stroj na ozemlju današnje Slovenije. V naslednjem stoletju je industrijski kompleks postal prizorišče različnih dejavnosti in v mestu zasedel pestre namembnosti. Med drugim so v njem bivali reveži, postal je tudi "spomenik slovenske moderne".
Cukrarna na razglednici leta 1917
Cukrarna danes
3.000 železničarjev na Zaloški
Letos je minilo 99 let, odkar se je 24. aprila leta 1920 na Zaloški cesti v Ljubljani zbralo 3.000 delavcev in njihovih družinskih članov, ki so v znak solidarnosti s stavkajočimi železničarji želeli priti v središče mesta in se postaviti v bran delavskim pravicam. Pot jim je prekrižala policija, pod streli katere je padlo 13 demonstrantov, 24 jih je bilo huje in 40 lažje ranjenih. Dogodek je predstavljal vrhunec razrednega boja, ki je takrat potekal na ozemlju Slovenije.
Železničarji so stavkali zaradi odpovedi kolektivne pogodbe, kar je za delavce pomenilo veliko neplačanih nadur, slabše delovne pogoje in mezde, splošna stavka v tej panogi pa se je začela 15. aprila, na kar se je država odzvala z represijo.
Na dogodek v Mostah danes spominja spomenik, to pa je prav tako ena od točk, vključenih v turo po uporniški Ljubljani. Postankov, ki odkrivajo zgodovino onkraj mestnega središča, je na celotnem ogledu več kot 20. Vanj je vključen tudi pomen dostopnosti reke za razvoj suknarstva in usnjarstva kot temeljnih panog v Mostah.
V spomin na stavko železničarjev iz leta 1920 so na Zaloški cesti postavili spomenik.
Periferija mesta
So pa Moste ob svojem odporništvu in uporništvu zanimive tudi skozi perspektivo svojega statusa znotraj mesta, pokaže sociologinja. Z obrobja so z industrializacijo postale pomemben del Ljubljane, danes, "ko se središče Ljubljane gentrificira, pa so spet postale periferija, sidrišče obrtniških con".
Preberite še:
29