Sreda, 15. 1. 2020, 18.35
4 leta, 3 mesece
Evropske destinacije, ki jih uničuje čezmerni turizem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,43
Cene, ki letijo v nebo, neznosna gneča in boj ponudnikov za denar turistov grenijo življenje domačinov v vse več priljubljenih turističnih destinacijah.
Za zgleden primer negativnih učinkov čezmernega turizma ni treba potovati daleč - že v slovenskem glavnem mestu lahko opazujemo, kako se prebivalci zaradi hord avtobusnih turistov, ki ne zapravijo niti centa, izogibajo mestnega središča, kako se zaradi Airbnbja prazni mestno jedro, najemnine stanovanj pa nebrzdano rastejo, in kako gostinska ponudba zaradi usmerjenosti k turistom postaja vse bolj uniformirana, draga in, roko na srce, slaba. Vse to kljub temu, da mestne oblasti zatrjujejo, da v ljubljanskem primeru nikakor ne moremo govoriti o čezmernem turizmu.
Z razmahom nizkocenovnih letalskih ponudnikov in globalno rastjo števila ljudi, ki potujejo na tuje, je krajev, ki jih tarejo podobne težave, vse več. Najhuje je, seveda, na destinacijah, ki so priljubljene že leta in jih želi v podobo za Instagram uloviti vse več turistov.
Benetke
Benetke so simbol čezmernega turizma. Tam ni več mogoče govoriti o visoki in nizki sezoni, mestne uličice, predvsem pa Trg svetega Marka, so natrpani tako rekoč vsak dan, domačinov pa je v mestu vse manj. V stanovanjih, vilah in palačah vlada Airbnb, trgovine in gostinski lokali so usmerjeni k turistom, potniške ladje, ki plujejo skorajda skozi mesto, pa so tako gigantske, da že zakrivajo sonce.
Praga
Čeprav je Praga med petimi najbolj obiskanimi destinacijami v Evropi, domačinov število turistov ne moti toliko, kot jih moti vrsta turizma, ki jih tja priteguje:
Dubrovnik
Dubrovnik je na turistični zemljevid dokončno postavila Igra prestolov in tamkajšnji turistični delavci so to z veseljem zagrabili. Lokalno prebivalstvo pa je kmalu ugotovilo, da se v starem mestnem jedru ne da več živeti. Zaradi nepopisne gneče se je nemogoče normalno premikati po mestu, trgovin, ki bi oskrbovale domačine, skorajda ni več, cene vsega, od stanovanj do kokakole, pa nezadržno rastejo.
Barcelona
"Barcelona ne more več rasti, ljudje pa še kar prihajajo," so v Guardianu v članku z naslovom Kako turizem ubija Barcelono opisali situacijo v katalonski prestolnici. Ta je pogosto prizorišče protestov domačinov, ki vse glasneje opozarjajo na nevzdržne razmere, ki jih prekomerni turizem povzroča v njihovem mestu. Kot pravijo, je Barcelona zaradi poplave turistov izgubila svoj značaj - prav tisto, kar si želijo množice obiskovalcev doživeti.
Santorini
Grški otok s črnimi plažami in belimi hišami je s svojo fotogeničnostjo postal obvezna destinacija za vse navdušene instagramerje. Množice, ki se zlivajo tja, ne grenijo življenja le ljudem, ampak tudi živalim:
Mont Saint-Michel
Slikovita vas ob obali Normandije, ki ob plimi postane otok, je druga najbolj obiskana francoska destinacija - takoj za Parizom. Nedvomno je pravljična, še posebej, ko jo opazujete iz daljave - ko zakorakate vanjo, pa ste deležni predvsem prenapolnjenih uličic in vse prej kot kakovostnih vsebin. Večina trgovin, muzejev in gostinskih lokalov so namreč navadne pasti za turiste.
Sardinija
Plaže na Sardiniji se uvrščajo med najlepše na svetu, njihov sloves pa je v zadnjih letih s seboj prinesel tudi neželeno posledico - neizmerno gnečo:
Amsterdam
V svetovljanskem Amsterdamu so lani ugotovili, da imajo resne težave s prekomernim turizmom. Že zdaj so ena najbolj priljubljenih evropskih prestolnic, leta 2018 so našteli 18 milijonov obiskovalcev, do leta 2030 bi se ta številka lahko več kot podvojila. Zato so sprejeli drastične ukrepe: prenehali so se oglaševati kot turistična destinacija in uvedli najvišjo turistično takso v Evropi, med drugim pa prepovedali odpiranje trgovin, namenjenih turistom, in turistične ture po rdeči četrti.
Islandija
Število turistov, ki letno obiščejo Islandijo, je približno šestkrat višje kot število domačinov. In čeprav gneča na tem redko poseljenem otoku ni tako očitna, je očiten okoljski vpliv, ki ga imajo obiskovalci na tamkajšnje spektakularne naravne znamenitosti. Lani so zato zaradi škode, ki jo povzročajo množice obiskovalcev, omejili vstop v kanjon Fjaðrárgljúfur. Tega so turisti začeli množično oblegati po tem, ko ga je za snemanje videospota uporabil Justin Bieber.
Hallstatt
Najnovejša destinacija, ki neznanske priljubljenosti ne more več prenašati, je avstrijska vasica Hallstatt, vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine:
