Četrtek, 29. 10. 2020, 22.16
3 leta, 5 mesecev
Poplave turistov sami niso znali zajeziti, je to dokončno opravil koronavirus?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,60
3
Na najbolj priljubljenih destinacijah, kot so Dubrovnik, Barcelona in Benetke, so se do letos trudili zaustaviti čezmerni turizem. Kako na to gledajo zdaj, ko turistov praktično ni?
Še v začetku letošnjega leta se je zdelo, da bodo v 2020 spet padali turistični rekordi. Nato pa je pandemija koronavirusa ustavila svet, z njim pa tudi turizem. V mestih, ki so privlačila največje množice turistov in kjer so se domačini v preteklih letih pritoževali, da jim turizem uničuje vsakdanjik, so nenadoma ostali brez glavnega vira zaslužka.
Kaj je slabše, čezmerni turizem ali njegov popoln zlom?
Si želijo vrnitve v prejšnja leta? CNN je preveril, kaj pravijo lokalne oblasti in turistični ponudniki v Dubrovniku, Barceloni in Benetkah, mestih, ki so do pandemije veljala za simbol čezmernega turizma.
V Dubrovnik so se množice obiskovalcev začele zlivati po tem, ko se je na svetovni turistični zemljevid postavil kot snemalno prizorišče serije Igra prestolov. Prej so ga poznali turisti iz bližnjih držav, ki so tja večinoma prihajali z avtomobili, v zadnjih letih pa so šivi starega mesta začeli pokati pod pritiskom množic, ki so jih tja dovažala letala in potniške ladje.
Potem ko je stanje za domačine postalo že nevzdržno, so lokalne oblasti začele sprejemati različne ukrepe, omejili so prihode potniških ladij, prepovedali odpiranje prodajaln s spominki, namenjenih le za turiste, omejiti so nameravali tudi odpiranje novih gostinskih lokalov.
Še lani poleti je Dubrovnik pokal po šivih, letos pa je sameval
Še preden bi lahko ocenili učinke teh omejitev, je udaril koronavirus in Dubrovnik je večino letošnje poletne sezone sameval oziroma ni bil niti približno podoben mestu, kakršnega smo doživljali v preteklih nekaj letih.
Toda kljub temu, da je izpad prihodkov številne domačine močno prizadel, si mestne oblasti ne želijo vrnitve v prejšnje stanje. Omejitve potniških ladij in drugi ukrepi bodo ostali tudi po ponovnem zagonu mednarodnih potovanj, je za CNN povedala dubrovniška podžupanja Jelka Tepšić, množičnemu turizmu želijo obrniti hrbet in se osredotočiti na bolj petične obiskovalce.
V Barceloni nočejo ponavljati napak iz preteklosti
Tudi v Barceloni, kjer so letos imeli skoraj 80 odstotkov manj tujih turistov kot lani, nočejo vrnitve v stanje iz prejšnjih let, ampak gledajo naprej. Turizem je do zdaj predstavljal med 12 in 14 odstotki mestnega BDP, a tako lokalne oblasti kot prebivalci menijo, da se na to panogo ne bi smeli tako zelo zanašati.
Zato bodo tudi v prihodnje veljali ukrepi, ki so jih sprejeli še pred pandemijo, kot je omejitev oddajanja nepremičnin v turistične namene. Xavier Marce, vodja mestnega odbora za turizem, je za CNN zatrdil, da ga ne skrbi, da si turistična panoga ne bi opomogla. Ob tem je poudaril, da se želijo pri tem izogniti napakam, ki so jih storili v preteklosti.
Prazne Benetke so prijetnejše, a za kakšno ceno?
Zelo drugačni prizori kot v preteklih letih so letos pričakali tudi tiste, ki so se odpravili v Benetke. Mesto, ki je pred pandemijo veljalo za svetovno prestolnico čezmernega turizma, je bilo letos za redke obiskovalce veliko prijaznejše in prijetnejše. Ulice, trgi in kanali so bili skorajda prazni, nikjer se ni bilo treba drenjati, v vsakem lokalu je bilo mogoče dobiti mizo.
Toda prebivalci - tisti redki, ki jih turizem ni odgnal iz mesta - so se znašli v precepu. V mestu v laguni se je spet lahko dihalo, a je bila cena za to izjemno visoka. Številni lokali in trgovine, galerije in muzeji, ki so računali na turistične prihodke, da bi odpravili škodo po uničujočih lanskih poplavah, so ostali praznih rok.
Kaj bo prineslo prihodnje leto, si zdaj nihče ne upa napovedovati. Poleti, ko se je val okužb v Evropi umiril in so se meje začele odpirati, turizem pa pobirati, se je že zdelo, da se življenje vrača v ustaljene tirnice. Zadnjih nekaj tednov, ko je večino Evrope neusmiljeno zajel drugi val okužb, pa se prihodnost nenadoma zdi povsem negotova.
Preberite še:
3