Sreda, 23. 10. 2019, 16.43
4 leta, 5 mesecev
"V Ljubljani ni čezmernega turizma"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,87
11
Ljubljana in Dunaj sta si v marsikaterem vidiku svetlobna leta daleč, a zdi se, da imata tudi (vsaj) eno skupno točko – obe mesti sta izjemno priljubljeni pri turistih.
Od Ljubljančanov, predvsem tistih, ki živijo v središču mesta, je mogoče večkrat slišati pripombe, da rast turističnih številk v mestu otežuje njihovo življenje. In kdor se je v zadnjih letih decembra znašel na Dunaju, je zagotovo dobil občutek, da tudi avstrijska prestolnica zaradi množice obiskovalcev poka po šivih.
Toda – ali lahko tako v Ljubljani kot na Dunaju govorimo o čezmernem turizmu? Predstavniki turističnih zavodov obeh mest so prepričani, da ne.
"Definicija čezmernega turizma pravi, da ta negativno vpliva na kakovost življenja prebivalcev in kakovost doživetja obiskovalcev. Glede na to lahko zatrdim, da na Dunaju čezmernega turizma ni," je v pogovoru v okviru Dunajskih dni v Ljubljani izjavil Markus Penz z dunajskega zavoda za turizem Wien Tourismus.
"V Ljubljani ni tipičnih turističnih točk, ki bi se jih domačini izogibali"
Podobno trdi tudi Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. "V Ljubljani ni čezmernega turizma po nobenem znanem parametru," je zatrdila, "tudi ankete, ki jih redno izvajamo, kažejo, da so meščani z razvojem turizma zelo zadovoljni, prav tako v Ljubljani nimamo tipičnih turističnih točk, ki bi se jih domačini izogibali – podatki kažejo tako." Ob tem je dodala, da je decentralizacija - preusmerjanje turistov v druge dele mesta, regije in tudi države - eden od glavnih strateških ciljev Turizma Ljubljana.
Stuškova je sicer priznala, da domačine predvsem v središču mesta motijo visoke cene, hrup in tudi gneča, toda to naslavljajo z neprestano komunikacijo s prebivalci pa tudi turističnimi delavci. "Komuniciramo tudi s svojimi turistični vodniki, naj spoštujejo prostor, po katerem vodijo turiste, da naj bodo skupine strnjene, da niso preglasni … Enako zahtevamo tudi od organizatorjev potovanj," je pojasnila.
Njen dunajski sogovornik Penz je ob tem povedal, da se z razvojem turizma v avstrijski prestolnici od nekdaj ukvarjajo v dialogu z vsemi vpletenimi in vedno poudarjajo, da mesto ni le za eno skupino ljudi, ampak za vse, tako prebivalce kot obiskovalce.
Turisti nočejo biti turisti, ampak želijo početi to, kar počnejo domačini
"Nihče noče biti turist, vsi si ob obisku neke destinacije želijo početi to, kar počnejo domačini, jesti v restavracijah, kjer jedo domačini in podobno. Nikogar ne zanimajo znamenitosti, ki so namenjene le turistom. In to imamo pri nas ves čas v mislih," je poudaril, "pri nas se ne sprašujemo, kaj lahko mesto stori za turizem, ampak kaj lahko turizem stori za mesto."
Na Dunaju so lani zabeležili 16,5 milijona prenočitev, kar je dobrih šest odstotkov več kot leto prej, prihodki s tega naslova so zrasli kar 13 odstotkov, sicer pa turizem na Dunaju ustvari več kot 3,6 milijarde evrov dodane vrednosti na leto.
Nagovarjajo zahtevne turiste, ki so za vrhunsko ponudbo pripravljeni tudi plačati
Ob tem je Penz povedal, da Dunaja ne tržijo "vsepovprek", ampak se osredotočajo na točno določene ciljne skupine. "Nagovarjamo turiste, ki zahtevajo vrhunsko, prestižno ponudbo. Od leta 1997 krepimo marketing za skupnost LGBT, ker je to skupina z veliko kupno močjo," je povedal, "na drugi strani pa izvrstnost zahtevamo od vseh akterjev, ki sodelujejo v razvoju turizma. Primer je javni prevoz na Dunaju, ki ga turisti ocenjujejo zelo pozitivnega."
Preberite še:
11