#dopustujdoma
Sobota, 4. 6. 2016, 18.56
3 leta, 11 mesecev
Kaj lahko turisti vidijo in slišijo na ogledu Ljubljane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,55
3
Bi znali razkazati Ljubljano turistu ter izpostaviti njene najzanimivejše in zgodovinske točke?
O znamenitostih in zgodovinskih točkah Ljubljane smo nazadnje verjetno poslušali na kakšni šolski ekskurziji, pa še takrat je bilo bolj zanimivo vse drugo kot naša lepa Ljubljana. Ko se sprehajaš po prestolnici in srečuješ turiste, tu in tam v uho ujameš razlago turističnega vodiča in ugotoviš, da bodo po koncu ogleda turisti o Ljubljani najbrž vedeli več kot mi, Ljubljančani.
Največja "cvetka" Ljubljančanov?
Čeprav skozi njo hitite vsak dan, morda sploh ne vidite več, kaj vse ponuja, saj je postala samoumevna. A če se za dobri dve uri prelevite v turista, lahko o Ljubljani izveste marsikaj. Vodič Urban Logar nam je med ogledom Ljubljane v družbi sedmih avstrijskih in nemških turistov zaupal, da veliko stvari, ki jih pove, Ljubljančani sploh ne vedo ali pa so nanje že pozabili. "Redkokdo recimo ve, da se Frančiškanska cerkev v resnici imenuje Marijina, enako velja za Uršulinsko, ki se imenuje Cerkev svete Trojice. Ne vedo, da so se Ljubljančani nekoč zmrdovali nad Tromostovjem. Zdaj na primer Ivan Hribar velja za dobrega župana, a v njegovem času ni bilo tako."
Da večina prebivalcev Ljubljane osrednjo cerkev na Prešernovem trgu še danes imenuje Frančiškanska cerkev, čeprav je to v resnici samostanska cerkev Marijinega oznanjenja, je morda največja "cvetka" Ljubljančanov, pravi vodič. V zagovor Ljubljančanom: Frančiškanska cerkev ji pogosteje rečemo zato, ker stoji zraven frančiškanskega samostana.
Naš dvourni ogled se je začel pri mestni hiši in Robbovem vodnjaku ter se nadaljeval proti Stari Ljubljani. Sprehodili smo se čez Šuštarski most do Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) ter Križank in si ogledali Napoleonov obelisk. Od tam smo šli do Kongresnega trga in ljubljanske univerze, nato pa do Prešernovega trga in naprej do ljubljanske tržnice ter stolnice.
Ste vedeli?
Prve zanimivosti je vodič začel nizati že pri mestni hiši, ko je omenil, da sta pročelje nekoč krasila dva kipa, ki sta upodabljala Adama in Evo. Danes sta na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. Vsak tujec, ki je prispel v mesto, je moral poljubiti Evo. Ali je enako veljalo za tujke in poljubljanje Adama, ni znano.
Med postankom na Šuštarskem mostu s pogledom proti Trnovemu je vodič izpostavil rumeno stavbo na levem bregu, ki nekako štrli iz povprečja. Gre za Valvasorjevo hišo, saj si je Janez Vajkard Valvasor kot bogataš dovolil, da je njegova hiša izstopala iz ravne linije preostalih hiš.
Valvasorjeva hiša
Pri NUK nas je opozoril na kip, ki ga marsikdo spregleda: stranski vhod ob Gosposki ulici krasi Mojzes z rogovi. Zakaj rogovi? "Mojzes je rogove dobil zaradi napake v starih prepisih in prevodih. Ko je prišel z gore Sinaj z desetimi božjimi zapovedmi, se je njegova podoba spremenila, glava mu je začela sijati. V hebrejščini sta rog in žarek svetlobe sinonima, ko so potem prevajali v staro grščino, so to narobe zapisali."
Še ena zanimivost naše najbolj znane knjižnice: izbočena okna v duhu knjižnice spominjajo na odprte knjige. Ko boste šli naslednjič mimo, usmerite pogled navzgor.
Napoleonov obelisk. Eden redkih, če ne celo edini spomenik Napoleonu zunaj Francije.
Je NUK zapor?
Najzabavnejše je morda to, kako NUK vidijo turisti. Vodič jih namreč rad pozove, naj povedo, kaj si mislijo o stavbi, in uganejo, kaj pravzaprav je. Preden jim pove, da gre za knjižnico, turisti nanizajo kar nekaj zanimivih odgovorov. "Mislijo, da je glasbena šola, ker slišijo zvoke iz srednje glasbene šole, hotel, geološki inštitut, muzej, toplice, policijska postaja, univerza, bolnišnica in zapor. Zadnja ugibanja so najpogostejša. "
Malce naprej smo si dobro ogledali obelisk na sredini krožišča pri Križankah. Gre za enega od redkih, če ne celo edini spomenik Napoleonu zunaj Francije, je povedal Urban. "Tega nam je dal Jože Plečnik. Poleg tega, da nam je dal most, ki ni eden, ampak so trije (govoril je o Tromostovju, op. a.), nam je dal tudi edini most ali pa enega redkih na svetu, na katerem rastejo drevesa. To je most pred trnovsko cerkvijo. In vse te znamenitosti so na lepi relaciji, v isti liniji."
Naša najbolj znana knjižnica turiste spominja na zapor.
Mojzes ima v mnogo upodobitvah majhne rožičke.
Predrzen Prešernov kip in Stari trg brez trinajstice
Ogled smo nadaljevali pri spomeniku Franceta Prešerna, ob katerem vodič seveda ni izpustil ljubezenske zgodbe s Primičevo Julijo in omembe Zdravljice, pri čemer jo je pohvalno na kratko zrecitiral tudi v angleščini. Za Prešernov kip je povedal, da je nekoč veljal za pohujšljivega, saj ima nad seboj muzo (Julijo), ki pa je zaradi razgaljenosti veljala za hudo kontroverzno in so jo tudi zaradi neposredne bližine cerkve pokrivali s plahtami.
Prešernova muza je bila nekoč kontroverzna zaradi razgaljenih prsi.
Ko smo že pri kontroverznosti – veliko Ljubljančanov morda ne ve (ali pa ne opazi), da Stari trg nima številke 13. Na lihi strani ulice številki 11 ne sledi 13, temveč 11a in potem 15. Zakaj 11a? Na Starem trgu 13 je nekoč stala javna hiša. Pozneje je stavbo kupil Karl Schweiger (zato se ji zdaj reče Schweigerjeva hiša), ki pa zaradi prejšnjega slovesa še kar ni imel miru pred pohujšljivimi obiskovalci javne hiše, zato je dosegel, da je hiša dobila številko 11a. Menda trinajstice ni maral tudi zato, ker je že nemška beseda "dreizehn" spominjala na "drajsanje". Sicer pa je Schweigerjeva hiša ena najlepših baročnih palač pri nas, krasi pa jo kip Molčalca (po nemško Schweiger), kar dodatno nakazuje na to, kako zelo si je želel miru.
Molčalec nad Schweigerjevo hišo si na usta pritiska prst.
Ni v Ljubljani nobene device več?
Še dve zanimivosti o našem najbolj znanem mostu: nekoč je veljala legenda, da kipi zmajev na Zmajskem mostu ob prečkanju device čez most pomigajo z repom. Če legenda drži še danes in če vanjo verjamete, nimamo v Ljubljani nobene device več. In druga: manjši zmaji pravzaprav sploh niso zmaji, temveč grifoni - legendarne zveri s telesom leva in glavo orla.
Grifoni na Zmajskem mostu
Imamo svoj lasten Manhattan
Turisti po ogledu naše prestolnice vedo veliko več kot mi, ki v njej živimo, pravi Urban Logar. "Tuji turisti v primerjavi z Ljubljančani po ogledu poznajo imena cerkva, vedo veliko več o tem, kaj je ustvaril in naredil Plečnik, vedo za Edvarda Ravnikarja, ki ga Ljubljančani večinoma sploh ne poznajo, čeprav je zasnoval Cankarjev dom, Moderno galerijo in Trg revolucije, postavil je skorajda vso Novo Gorico ... Mogoče si kakšen turist zapomni celo ime Ljubljanice. Vedo, da Ljubljana leži na otoku, da imamo svoj lastni Manhattan." Ljubljana je zaradi Gruberjevega kanala, vodnega prekopa, zdaj nekakšen otok, saj nas vse naokrog obkroža voda, zato bi lahko teoretično trdili, da smo res otočani.
In še vtisi tujcev o nas in naši lepi Ljubljani? "Zelo lepa, zelo čista. Zelo so jim všeč tudi ljudje, ki se jim po njihovem mnenju nikamor ne mudi, saj opažajo, da radi uživamo v barih. "
Za konec pa še "cvetka" turista …
Po ogledu, na katerem smo se na novo podučili o Ljubljani, pa še spodrsljaj turista, da ne bomo pisali samo o tem, kako Ljubljančani ne vemo veliko o svojem mestu. Urban je nekoč spoznal turista, ki sploh ni vedel, kam je pripotoval, ko je prišel v Ljubljano. "Vprašal me je, ali je prišel v Hercegovino. Človek iz Peruja je prišel v Ljubljano in me vprašal, ali je v Bosni in Hercegovini. Ne šalim se, to je bilo predlani."
Predlog za naslednji prost dan ali prost popoldan: prelevite se v turista in se na novo zaljubite v Ljubljano.
3