SiolNET. Trendi Potovanja
5,31

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Središče Ljubljane - le za turiste ali tudi za domačine?

5,31

termometer

turizem Ljubljana
Foto: Ana Kovač

Sprehod po središču Ljubljane od Vodnikovega do Starega trga hitro razkrije eno od posledic v zadnjih letih naraščajočega turizma v Ljubljani - prodajalne s spominki, ki jih pred leti ni bilo toliko.

Ljubljana tudi zaradi vse večjega števila obiskovalcev postaja vse bolj živahno mesto, vendar pa se vse večjemu obisku turistov do določene mere prilagajata tudi njena ponudba in program.

Ima kdo pregled (in nadzor) nad ponudbo v turističnih trgovinah?

V mestnem središču obratuje vse več prodajaln s spominki, vendar pa so lokali v središču Ljubljane pretežno v zasebni lasti, pojasnjujejo na občini. Zato lahko "MOL le v lokalih, ki so v njeni lasti, pri oddajanju uveljavlja določene, na skupnostne potrebe vezane programe oz. ponudbe. Tako že uveljavljamo določene programe tega tipa, na primer tiskarna Tipo renesansa na Bregu (specifična turistična ponudba, obujanje zgodovinskih dejavnosti v mestu – v neposredni bližini je delovala tiskarna Bleiweiss) ali galerija Zveze društev likovnih umetnikov", na občini odgovarjajo na vprašanje, kako nameravajo zagotoviti heterogenost kulturne produkcije in ponudbe v središču mesta ter uravnoteženost med potrebami lokalnega prebivalstva in turistov.

Hostel Celica Trendi Nekoč so tu bivali zaporniki, danes svetovni popotniki #foto prenovljeni hostel Celica Trendi V Celici že prvi gostje, tako je prenovljeni hostel videti zdaj #foto

Ljubljana je v zadnjem desetletju vse bolj priljubljena turistična destinacija, kar pušča svoje obrise tudi v ponudbi in programih v središču mesta. Ljubljana je v zadnjem desetletju vse bolj priljubljena turistična destinacija, kar pušča svoje obrise tudi v ponudbi in programih v središču mesta. Foto: Ana Kovač

V Amsterdamu so omejili odpiranje novih trgovin s spominki

Ob vprašanjih, povezanih s turizmom, ki na različne načine spreminja in vpliva na mestna okolja in njihove vsebine, se je na tem mestu mogoče spomniti na amsterdamski odlok iz leta 2017, s katerim so omejili odpiranje novih prodajaln s spominki oz. tistih, ki ciljajo na turiste v središču mesta. Ob čemer se postavi vprašanje, kako je s tem v primeru Ljubljane.

Ljubljana iz zraka Trendi Kaj lahko turisti vidijo in slišijo na ogledu Ljubljane

"Lokalne skupnosti, skladno z veljavno slovensko zakonodajo, nimajo formalnih vzvodov, s katerim bi lahko vplivale na ponudbo trgovskih lokalov ali poslovne odločitve zasebnikov. Zato tudi ne morejo vplivati na to, kakšno blago bodo trgovci prodajali v svojih trgovinah," pojasnjujejo na MOL. Organizirajo pa v sodelovanju s Turizmom Ljubljana srečanja s trgovci v starem mestnem jedru ter na tak način skušajo usklajevati njihovo delovanje.

Na MOL poudarjajo, da se v starem mestnem jedru "nikakor ne odpirajo zgolj prodajalne s spominki, temveč vedno več trgovin ponuja tudi blago, ki je v prvi vrsti namenjeno prebivalcem tega dela mesta". Izpostavljajo pa trgovine z različnim programom in predvsem širitev "knjigarn in antikvariatvov ter drugih (poslovnih) prostorov s kulturno-umetniško obarvanimi vsebinami." Na MOL poudarjajo, da se v starem mestnem jedru "nikakor ne odpirajo zgolj prodajalne s spominki, temveč vedno več trgovin ponuja tudi blago, ki je v prvi vrsti namenjeno prebivalcem tega dela mesta". Izpostavljajo pa trgovine z različnim programom in predvsem širitev "knjigarn in antikvariatvov ter drugih (poslovnih) prostorov s kulturno-umetniško obarvanimi vsebinami." Foto: Ana Kovač

V središču tudi ponudba za domačine

Ob čemer pa na občini poudarjajo, da se v starem mestnem jedru "nikakor ne odpirajo zgolj prodajalne s spominki, temveč vedno več trgovin ponuja tudi blago, ki je v prvi vrsti namenjeno prebivalcem tega dela mesta." Kot primere so navedli tehnično trgovino Sam, živilske trgovine, pekarno Osem z novo lokacijo in drugo.

"Veliko je tudi trgovin z drugim programom, kot so kozmetika, nakit in modni dodatki, oblačila, obutev ali mešano blago, izpostavljamo pa tudi širitev knjigarn in antikvariatov ter drugih (poslovnih) prostorov z kulturno-umetniško obarvanimi vsebinami."

A kot še izpostavljajo na občini, prizadevanja za ohranjanje mesta, ki zadovoljuje potrebe vseh skupin v njem in je odprto za njihova srečevanja, ne bodo poskušali doseči s prepovedovanjem ali omejevanjem, temveč na "mehek" način. Načrtovano tovrstno uravnavanje pa bo še bolj intenzivno nastopilo z naslednjo turistično strategijo, ki bo s partnerji nastajala do leta 2020 in bo pomenila nadgradnjo sedanje.

Hotel Pri divjem možu Trendi Dišeča ljubljanska hiša, ki je bila nekoč prvi hotel #foto

Dojemanja in prakse ljubljanskega turističnega razvoja so različni. Med temi različnimi pogledi so  odobravanja turističnega razvoja ljubljanskega mestnega jedra, ob teh pa tudi glasovi, ki problematizirajo zapiranje javnega prostora za nedobičkonosne dejavnosti in opozorila o genetrifikaciji mestnega jedra ter vse večji homogenizaciji oz. uniformnosti kulturne produkcije. Dojemanja in prakse ljubljanskega turističnega razvoja so različni. Med temi različnimi pogledi so odobravanja turističnega razvoja ljubljanskega mestnega jedra, ob teh pa tudi glasovi, ki problematizirajo zapiranje javnega prostora za nedobičkonosne dejavnosti in opozorila o genetrifikaciji mestnega jedra ter vse večji homogenizaciji oz. uniformnosti kulturne produkcije. Foto: Ana Kovač

Antropolog Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete, ki že nekaj let vodi skupine študentov po terenu ljubljanskega turističnega prostora, pravi, da so med etnografskimi pogovori in opazovanji z udeležbo v tem kontekstu zaznali različna dojemanja in prakse. Med temi različnimi pogledi so odobravanja turističnega razvoja ljubljanskega mestnega jedra, ob teh pa tudi glasovi, ki problematizirajo zapiranje javnega prostora za nedobičkonosne dejavnosti in opozorila o gentrifikaciji mestnega jedra ter vse večji homogenizaciji oz. uniformnosti kulturne produkcije.

Pritisk visokih najemnin

Ob prednostih in slabostih razmaha turizma v Ljubljani pa na mesto in njegov program oziroma ponudbo vpliva več dejavnikov, poudarja prostorski sociolog Matjaž Uršič. Med temi navede realnost visokih najemnin. "Vsakič, ko se v Ljubljani odpre kakšen nov prostor z zanimivo vsebino, ga vedno spremlja tudi strah, ali se bo obdržal," poudarja sogovornik. Visoke najemnine prestavljajo velik pritisk na izbiro programov, ki naj bodo donosni, kar pa vodi v homogenizacijo ponudbe, dodaja.

Ocena gostilne: Zlata ribica Trendi Zlata ribica: najmočnejša turistična restavracija v Ljubljani V Ljubljani, kjer beležijo vse večji obisk obiskovalcev, si želijo, da bi turiste zadržali dlje. Cilj je podaljšanje povprečja bivanja z zdajšnjih dveh na tri dni. V Ljubljani, kjer beležijo vse večji obisk obiskovalcev, si želijo, da bi turiste zadržali dlje. Cilj je podaljšanje povprečja bivanja z zdajšnjih dveh na tri dni. Foto: Ana Kovač

Turistični kič v središču Ljubljane

"V Turizmu Ljubljana, krovni mestni instituciji za območje Ljubljane, se zavedajo, da je eno od ključnih vprašanj prihodnjih turističnih podob in mitov upoštevanje heterogenosti kulturne produkcije in življenja prebivalcev, s poudarkom na razpiranju prostora za raznolikosti identitet," pojasnjuje Kravanja. Uniformiranost turističnega kiča, ki je v ponudbi, tako zaznavajo tudi v tej pristojni instituciji, pravi antropolog.

"Zato veliko vlagajo v domačo produkcijo, ki je zgoščena med Starim, Mestnim in Gornjim trgom, kjer naj svoje mesto najdejo butiki bolj unikatne produkcije in oblikovanja," Boštjan Kravanja govori o protipolu generičnim turističnim spominkom, kakršne vidimo tudi po najrazličnejših prestolnicah in drugih velikih mestih drugod.

Iz raziskave Odnos meščanov do turizma iz leta 2007, ki jo je naročil Turizem Ljubljana: Do turizma imajo meščani še vedno pozitiven odnos. Vidijo ga kot dejavnik, ki prispeva k razvoju Ljubljane in da ima skupnost od njega koristi. Prispeva k razvoju lokalnega gospodarstva, k ponudbi prehrane, zabave in možnosti za nakupovanje ter prispeva h kakovosti življenja v Ljubljani. Pri čemer pa so vprašani izpostavili, da je življenje v Ljubljani zaradi turizma nekoliko dražje in da si želijo biti bolj vključenju v načrtovanje turizma ter da bi pri načrtovanju bolj upoštevali vidik kakovosti življenja prebivalcev. Iz raziskave Odnos meščanov do turizma iz leta 2007, ki jo je naročil Turizem Ljubljana: Do turizma imajo meščani še vedno pozitiven odnos. Vidijo ga kot dejavnik, ki prispeva k razvoju Ljubljane in da ima skupnost od njega koristi. Prispeva k razvoju lokalnega gospodarstva, k ponudbi prehrane, zabave in možnosti za nakupovanje ter prispeva h kakovosti življenja v Ljubljani. Pri čemer pa so vprašani izpostavili, da je življenje v Ljubljani zaradi turizma nekoliko dražje in da si želijo biti bolj vključenju v načrtovanje turizma ter da bi pri načrtovanju bolj upoštevali vidik kakovosti življenja prebivalcev. Foto: Ana Kovač

"Sodobni turistični prostori kotirajo na mednarodnih trgih. To je pritisk, ki se mu danes ne more izogniti nobena resna turistična destinacija, kar pa prinaša tudi vsiljene neoliberalne diskurze modernosti in identitetne politike. V tem gre za naslavljanje kozmopolitske-elitistične identitete, ki ljudem daje občutek, da so v nekem centru primerljivi z drugimi. Kar pa se v praksi ob tem dogaja, je velika menjava najemnikov in veliko poskusov podjetnikov, da bi v mestnem jedru nekaj ustvarili, česar jim visoke najemnine ne dopuščajo," problem podobno naslovi tudi Kravanja.

Ljubljana vse bolj priljubljena

Na MOL pravijo, da je Ljubljana zaradi preporoda v zadnjem desetletju in številnih mednarodnih nagrad, predvsem naslova zelena prestolnica Evrope 2016, vse bolj priljubljeni kraj za obisk. "Povečano zanimanje za Ljubljano vpliva na splošno podobo mesta v svetu in posledično na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste."

Trendi S kolesom po Ljubljani: najlepše poti in najlepši kotički #video #foto

Ljubljana pa je tako vse bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, v njej se razvija kongresni turizem, potekajo mednarodne športne prireditve, festivali, razstave in organizirajo se mednarodni poslovni dogodki ... "Izboljšuje se tudi kulinarična ponudba, ki zajema vse od cenovno ugodne ulične prehrane do vrhunskih restavracij, več je interesa za tuje investicije v gradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki uresničujejo svojo vizijo eko trgovin ali domače obrti in v centru mesta odprejo prodajalno. Vsa ta bogata ponudba je seveda pred pragom dostopna tudi domačinom," še dodajo na občini.

Dolgoročni cilj občine v Ljubljani je milijon obiskovalcev na leto, ki bi ustvarili tri milijone nočitev. Lani so v Ljubljani zabeležili 812.894 prihodov ter 1 486 198 prenočitev. Leta 2015 je bila več kot 90-odstotna zasedenost hotelov 64 dni v letu, pri čemer pa se je čas visoke zasedenosti leta 2017 podvojil, saj je ta narastla na 121 dni v letu. Dolgoročni cilj občine v Ljubljani je milijon obiskovalcev na leto, ki bi ustvarili tri milijone nočitev. Lani so v Ljubljani zabeležili 812.894 prihodov ter 1 486 198 prenočitev. Leta 2015 je bila več kot 90-odstotna zasedenost hotelov 64 dni v letu, pri čemer pa se je čas visoke zasedenosti leta 2017 podvojil, saj je ta narastla na 121 dni v letu. Foto: Ana Kovač

Zadržati turiste za dan dlje

V Ljubljani, kjer beležijo vse večji obisk obiskovalcev, si želijo, da bi turiste zadržali dlje, saj to prispeva h gospodarskemu razvoju mesta. Cilj pa je podaljšanje povprečja bivanja z zdajšnjih dveh na tri dni.

reka Ljubljanica Posel danes Eksplozija turizma v Ljubljani raj za hotelirje #infografika

Dolgoročni cilj občine je tako milijon obiskovalcev na leto, ki bi ustvarili tri milijone prenočitev. Lani so v Ljubljani zabeležili 812.894 prihodov ter 1.486.198 prenočitev. Leta 2015 je imela več kot 90 odstotkov zasedenosti hotelov 64 dni v letu, pri čemer pa se je čas visoke zasedenosti leta 2017 podvojil, saj je ta narastla na 121 dni v letu. Zato je poleg "strategije spodbujanje investicije v nove hotelske zmogljivosti in spodbujanje države pri legalizaciji namestitev, ki se oddajajo prek Airbnb in drugih portalov, desezonalizacija in daljšanje dobe bivanja", načrte podajajo na MOL. V sodobnem turizmu štejejo doživetja, prostorski okvir je le lupina. V sodobnem turizmu štejejo doživetja, prostorski okvir je le lupina. Foto: Ana Kovač

Velja tudi, kot še pravijo na občini, da Ljubljana lahko sprejme več turistov, kolikor znaša trenutna zmogljivost mestnih turističnih namestitev. Vendar pa je ob tem ključnega pomena usmerjanje turističnih tokov iz strogega središča navzven, proti mestnemu obrobju in v regijo Osrednje Slovenije. Turizem Ljubljana tako pri tem sodeluje z občinami z omenjenega območja, s katerimi razvijajo različna doživetja. Vsakodnevno pa vse leto zagotavljajo izlete po Sloveniji.

Pomembna je izkušnja

Prostorski okvir je le lupina, v sodobnem turizmu so zelo pomembne vsebine, poudarja antropolog Kravanja. Štejejo doživetja, izkušnje in tako je tudi pri nas mogoče opaziti vse več nišnih produktov, namenjenih obiskovalcem, kot na primer Brko tura po Ljubljani, Pivovsko doživetje Ljubljane, sprehod po Plečnikovi Ljubljani, odkrivanje Ljubljane s kolesom in drugo. Alternativo turističnim osrednjim oz. pričakovanim potem po mestu ponujajo tudi grafiti tura po Ljubljani, feministični vodeni ogled in drugo.

Ljubljana, kot pravijo na MOL, lahko sprejme več turistov, kolikor znaša trenutna zmogljivost mestnih turističnih namestitev. Vendar pa je ob tem ključnega pomena usmerjanje turističnih tokov iz strogega središča navzven, proti mestnemu obrobju in v regijo Osrednje Slovenije, na tak način pa zmanjšati obremenjenost mestnega jedra z obiskovalci. Ljubljana, kot pravijo na MOL, lahko sprejme več turistov, kolikor znaša trenutna zmogljivost mestnih turističnih namestitev. Vendar pa je ob tem ključnega pomena usmerjanje turističnih tokov iz strogega središča navzven, proti mestnemu obrobju in v regijo Osrednje Slovenije, na tak način pa zmanjšati obremenjenost mestnega jedra z obiskovalci. Foto: Ana Kovač

Turistični supermarket

"Gre za iskanje ravnotežja med normativnostjo mednarodnih turističnih trgov na eni strani in uprizarjanje avtentičnosti ter spontane samoorganizacije različnih interesnih skupin oz. iniciativ na drugi strani. Se pa različni upravljavci ljubljanskega in slovenskega turizma zavedajo, da je to težko uravnavati," o oblikovanju različnih turističnih programov v mestu pravi antropolog. Ob čemer je še treba poudariti, da je to, kar v turizmu danes šteje, predvsem čas, prostor pa je tisti, ki ima pomembno vlogo v odnosu do domačinov.

"Izkušnja in svoboda izbire sta že dolgo časa tisto, kar iščejo obiskovalci. Turistični supermarket, torej. Občutek, da lahko počneš, kar želiš, in da si samoorganiziran popotnik," je tudi jasen Kravanja.

Mestno središče ni dostopno za vse

Ob čemer pa sogovornik opozarja, da se ob logiki neoliberalizma mesto krči, saj postaja za določene družbene skupine vse manj dostopen oz. nedostopen. "Politike cen in obnašanje v javnem prostoru favorizirajo oblike vedenja, ki so dobičkonosne in kompatibilne z obnašanjem turistov ter drugih obiskovalcev," tudi strne antropolog.

Vendar pa na občini poudarjajo, da so "javne površine dostopne vsem, tako domačinom kot turistom. Ocenjujemo, da je v primerjavi z nekimi drugimi turističnimi središči v tujini njihovo število v Ljubljani zmerno."

Ob razgledovanju po ljubljanskem središču, njegovi ponudbi in programu tudi Uršič meni, da je treba iskati ravnotežje med potrebami domačinov in turistov, ki so za mesto gospodarsko pomembni. Ob razgledovanju po ljubljanskem središču, njegovi ponudbi in programu tudi Uršič meni, da je treba iskati ravnotežje med potrebami domačinov in turistov, ki so za mesto gospodarsko pomembni. Foto: Ana Kovač

Ljubljančani zadovoljni s turizmom v mestu

Čeprav je v pogovorih s prebivalci ljubljanskega mestnega središča mogoče slišati, da se kot domačini zaradi množice turistov na neki način počutijo iz mesta izrinjene, hkrati vseeno priznavajo, da je mesto zaradi večjega obiska v zadnjih letih vse bolj živahno in da predvsem poleti ponuja veliko različnega dogajanja.

Raziskava odnosa meščanov do turizma iz leta 2017 naročnika Turizem Ljubljana pa je pokazala, da je naravnanost prebivalcev do tega vprašanja večinsko pozitivna, saj 91 odstotkov vprašanih meni, da turizem prispeva k razvoju Ljubljane. Vendar, kot že omenjeno, na MOL poudarjajo, da s ciljem zmanjšati obremenjenost mestnega jedra z obiskovalci razvijajo "atraktivne in inovativne turistične proizvode zunaj mestnega središča in poleg tega spodbujamo selitev prireditev na javnih površinah na lokacije zunaj strogega centra Ljubljane."

Ob razgledovanju po ljubljanskem središču, njegovi ponudbi in programu tudi Uršič meni, da je treba iskati ravnotežje med potrebami domačinov in turistov, ki so za mesto gospodarsko pomembni. Ob razgledovanju po ljubljanskem središču, njegovi ponudbi in programu tudi Uršič meni, da je treba iskati ravnotežje med potrebami domačinov in turistov, ki so za mesto gospodarsko pomembni. Foto: Ana Kovač Mesta, ki soustvarjajo program urbanega prostora

Ob razgledovanju po ljubljanskem središču, njegovi ponudbi in programu tudi Uršič meni, da je treba iskati ravnotežje med potrebami domačinov in turistov, ki so za mesto gospodarsko pomembni. Obstajajo prostori v Ljubljani, ki v vsebinskem smislu ponujajo več kot drugi in niso le dobičkonosni, temveč organizirajo specifičen program. Ob tem omeni nekaj praznin, ki jih je v Ljubljani v tem pogledu mogoče zaznati. Ena teh je na primer, kot poudari, to, da Ljubljana nima več džez bara, v zadnjih letih je imela tovrstni le letni vrt. "Kaj je vzrok za to, je druga stvar, vendar v mestu te vsebine morajo biti," poudarja sociolog.

Prav tako se ob tem sprašuje, ali obstajajo določene storitve v mestu, ki jih je treba vzdrževati ne glede na njihovo ceno. Odgovori, da je takšnih pravzaprav kar nekaj. "Ena takšnih je na primer javni prevoz, ki redko ustvarja dobiček, kar je še posebej težko v mestu velikosti Ljubljane, ki nima toliko prebivalcev. Je pa to servis, ki ga mora mesto zagotavljati." Gre za storitve, ki ohranjajo vitalnost urbanega prostora, dodaja sogovornik.

turizem Ljubljana Foto: Ana Kovač

"Država ne razume funkcije glavnega mesta"

"Tudi država bi morala prepoznati, da glavno mesto nujno potrebuje nekatere funkcije. A pri nas ni tako in igrice lokalnih partikularizmov širši skupnosti ne koristijo. Ta država je izrazito lokalistično usmerjena in v popolnosti ne razume funkcije glavnega mesta."

Ob čemer pa sociolog še opozori tudi na pomen podpiranja skupnostnih prostorov. Ob pomenu vzdrževanja ravnovesja med ponudbo za lokalno prebivalstvo in turiste pa tudi ugotavlja, da kljub vsemu "Ljubljana glede na svojo velikost ponuja relativno dobre storitve. Kljub svoji majhnosti je hkrati prestolnica, in to prinaša določene prednosti, ki se zrcalijo v nadproporocialni ponudbi glede na velikost".

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Z-Desenic-Veronika / 09.07.2018. ob 00:05 +2 0

    točno tako norimax! A je kaj bolje/drugače zdaj, ko so po centru Ljubljane Azijci? Včasih so bili samo "južni bratje". Slovencev ni ... Malce drugače je, saj v ljubljanske mošnjičke leti azijski cvenk. Je pa še ena razlika: Azijci ne bodo okupirali Ljubljane niti Slovenije in ne bodo zasedli delovnih mest niti ne bodo potujčili naroda. Preroške so tvoje besede, Kajuh: .. samo milijon nas je!

    +2 0
  • norimax / 08.07.2018. ob 12:33 +3 - 4

    ....saj domačinov ni....

    +3 - 4
  • stanly / 08.07.2018. ob 10:41 +2 - 3

    tudi mesto slabo razume turizem, saj je glavno mesto lahko samo baza turistov za daljše ture po celi SLO

    +2 - 3
delitve: 29
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin