Petek, 29. 6. 2018, 17.07
5 let, 10 mesecev
Svetovno znana ljubljanska zanimivost, ki sega široko v svet, ponovno odpira svoja vrata
Nekoč so tu bivali zaporniki, danes svetovni popotniki #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,37
1
Nekdanji vojaški zapor na Metelkovi, ki je po letu 1993 s širšim kontekstom zasedbe nekdanjega zapuščenega vojaškega kompleksa v Ljubljani dobil družbene in kulturne konotacije, je že 15 let v službi popotništva. Prenovljeni Hostel Celica pa bo v nedeljo spet odprl svoja vrata.
Hostel Celica velja za eno od (turističnih) prepoznavnih točk Ljubljane, pravzaprav eno od ikoničnih mestnih prostorov z zgodovinsko vlogo in s svojim družbenim ter kulturnim pomenom, sploh še ob svoji širši umestitvi v AKC Metelkova mesto.
Gre za večkrat nagrajeni mladinski hotel, pred dvema letoma ga je britanski časnik The Guardian na primer uvrstil na seznam desetih najboljših luksuznih mladinskih hotelov v Evropi. V Celico so kot v prenočišče, ki ga v Sloveniji ni za zamuditi, usmerjali tudi v turističnem vodniku Lonely Planet, kjer so ga leta 2006 razglasili za hostel št. 1 na svetu. Med 25 najbolj edinstvenih in unikatnih hotelov s celega sveta ga je pred leti uvrstil tudi vodič Rough guides.
Založnik turističnih vodičev, ki je ob praznovanju svoje 25-letnice izdal kolekcijo 25 Ultimate Experiences vodičev, je v njej Hostel Celica postavil ob bok Burj Al Arabu v Dubaju, Hotelu Danieli v Benetkah, Ice Hotelu na Švedskem in drugim.
Hostel Celica, ki je po arhitekturni in umetniški preobrazbi iz nekdanjega vojaškega zapora leta 2003 nastal mladinski hotel, so letos prenovili. Ponovno bo za goste odprl svoja vrata v nedeljo, 1. julija.
Spremembe v Celici
Po 15 letih zagotavljanja prenočišč, organiziranja družabnih in kulturnih dogodkov je Celica potrebovala prenovo, ta se zdaj končuje in v nedeljo, 1. julija, bo hostel ponovno odprl svoja vrata.
Prenovili so vse tri njegove etaže, od tlakov do keramičnih ploščic, osvežili stene, strope in fasado objekta, zamenjali notranje stavbno pohištvo, obnovili kuhinjo in uredili okolico. V celoti so prenovili tudi kopalnice in sanitarije ter strojne in elektro napeljave. Izboljšave prostora pa so naredili tudi na ravni njegove energetske varčnosti, prezračevanja, ohlajevanja in ogrevanja.
Obnovili so tudi notranjo opremo, nekatero restavrirali (lesene površine), kaj tudi zamenjali (vzmetnice, posteljnino …).
V Hostlu Celica potekajo še zadnje priprave pred nedeljskim odprtjem po prenovitvi objekta, ki ohranja zasnovo ljubljanskega popotniškega in kulturno-umetniškega središča.
Hodnik zapora JLA.
Od zapora do galerije
Sintagma ljubljanskega hostla, nastalega leta 2003, se tudi danes glasi: umetniški hostel-galerija-nekdanji zapor, saj je v celotno zasnovo vključena njegova zgodovina. Na tem mestu je namreč nekoč bil vojaški zapor, danes pa je to prostor popotništva, ki ga povezujemo s prostostjo, razprtimi in poglobljenimi pogledi na življenje in svet ter svobodo. Je tudi živo urbano srečališče in prizorišče. Za Celico radi pravijo, kot je to zapisano na predstavitveni strani hostla, da je to tudi kalilnica drugačnih idej.
Prav tako pa je umetniški hostel, kot to velja za celotno območje Metelkove, ki je pomemben ljubljanski družbeni in kulturni fenomen, tudi prostor, na katerem se je skozi družbena in umetniška gibanja odvila pomembna vsebinska (z njo pa tudi fizična) transformacija. Prostor zaprtosti, nadzora, izključevanja in discipline pa je tako postal kraj prostosti, širine, vključevanja, različnosti in odprtih možnosti.
Celica zapora JLA.
Najbolj zanimiv hostel daleč naokoli
Leta 1882 je avstro-ogrska vojska zgradila na današnji Metelkovi vojaško oporišče. V stavbi, kjer je danes Hostel Celica in na kar v svoji oblikovni zasnovi spominja tudi danes, pa je tako bil več kot 100 let zapor. Spreminjale so se politične tvorbe in s tem tudi družbene resničnosti, a celice so tu ostajale.
Leta 1991, ko je JLA zapustila osamosvojeno Slovenijo, je za njo ostal, kot širše celotno območje današnjega Metelkova mesta, zapuščen objekt. Oblikovala se je iniciativa Mreža za Metelkovo, ki se je zavzemala za formalno pridobitev izpraznjenih prostorov in vojaških barak ter nastanek družbenega in kulturnega centra. Po več kot dveh letih birokratskih postopkov pridobivanja dokumentacije za vselitev v izpraznjene prostore so mestne oblasti odgovorile s poskusi rušenja nekdanjih vojaških barak. Da bi to preprečili, se je leta 1993 zbralo približno 200 podpornikov iniciative Mreže za Metelkovo, ki je z lastnimi telesi preprečila podiranje objektov.
Začela se je pomembna in kompleksna zgodba o današnjem AKC Metelkova mesto, ki je imel več faz, ravni družbenega in kulturnega boja in upora ter obdobij.
Stavba današnje Celice po poskusih rušenja.
A če se osredotočimo na Hostel Celica, na njegovi predstavitveni spletni strani je med prelomnicami v zgodovini tega objekta zapisna še ena letnica – 2001. "Po skoraj 10 letih kreativnega načrtovanja, obnove in preobrazbe nekdanjih zaporov v mladinski hotel sta projekt podprli Mestna občina Ljubljana in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. V projektu obnove je sodelovalo več kot 80 umetnikov z vsega sveta."
Celice so ostale
Skupina umetnikov, med njimi Janko Rožič, ki je bil glavni arhitekt prenove nekdanjega zapora v Hostel Celica, se je pred leti združila v KUD Sestava s ciljem, da nekdanji kraj kaznovanja preobrazijo v prostor gostoljubnosti.
Junija 2003 so v Hostlu Celica, kjer je vsaka izmed sob drugačna in s svojo zgodbo, h katerim so prispevali različni domači in tuji ustvarjalci, prespali prve gostje. Zaporniška preteklost objekta pa je skozi različne elemente, ohranjene tudi originalne rešetke, majhna okna in drugo, tako naslovila preteklost prostora. Prostor zaprtosti so namreč pred 15 leti prenovili v kraj odprtosti, osebne svobode in umetniškega izražanja. Zaporniške celice pa so tako postale popotniške sobe.
Celica pod upravljanjem Ljubljanskega gradu
Ob prenovi, katere lastnica in investitorka je Mestna občina Ljubljana, pa je hostel Celica letos prišel tudi pod novega upravitelja – Javni zavod Ljubljanski grad. Prej je bil najemnik Šouhostel.
V ponovno odprti Celici, kot sporočajo z Ljubljanskega gradu, pa bodo nadaljevali kulturno-umetniški program, ki je bil med drugim eden od vidnih prvin tega objekta na območju Metelkove, s svojo vsebino pa tako zanimiv ne le za turiste, temveč tudi za domačine.
Ob lastnem programu bodo del tega izvajali tudi v sodelovanju s KUD Sestava, ki je to že počel v sodelovanju s prejšnjim upraviteljem hostla. Pod okriljem kulturnega društva bo tako potekal cikel torkovih glasbenih srečanj Sozvočja sveta in pet likovnih razstav v galeriji Srečišče. Uvodno tovrstno srečanje bo že 10. julija, ko bosta nastopila multiinstrumentalista Ana Kravanja in Samo Kutin. Istega dne bo odprtje prve razstave, naslovljene Zgodbe dunajskih dreves avtorjev Mateja Kavčič in Anje Zavadlav.
Petkovi jazz večeri
Program Ljubljanskega gradu v Hostlu Celica pa se bo s petkovimi jazz večeri na vrtu začel v juliju in avgustu. Ti predstavljajo programsko nadaljevanja vsebin jazz cluba Ljubljanski grad, ki so nastajali pod umetniškim vodstvom Igorja Leonardija. Prvi se bo zgodil v petek, 6. julija, ko bo nastopila zasedba Cherry Wine s projektom Amy Winehouse Tribute.
Jeseni in pozimi pa se obetajo tudi družabne in izobraževalne vsebine z različnih umetniških področij, še pravijo na Ljubljanskem gradu. Sicer pa bodo pri oblikovanju programa sodelovali tudi z drugimi zainteresiranimi javnimi in nevladnimi ustanovami, festivali in posamezniki ter posameznicami.
Celica 119 v nastajanju pred leti.
1