Sobota, 31. 7. 2021, 22.29
2 leti, 8 mesecev
Slovenski pari pozabljajo na tradicijo, na porokah skorajda ni več narodnih noš
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,58
13
Organizatorka porok je pričarala tradicionalno slovensko poroko.
V letu, ko Slovenija praznuje okroglih 30 let, se je priljubljena načrtovalka porok odločila pričarati pravo slovensko poroko s prepoznavnimi tradicionalnimi elementi naše dežele. S tem želi sodobne pare spodbuditi k tradicionalni slovenski poroki, ki počasi izumira.
Medtem ko je Slovenija kot država ena od zelo priljubljenih destinacij za poroke tudi med tujimi pari, pa se slovensko tradicijo pri porokah vse bolj opušča, razlaga Petra Starbek, organizatorka porok iz Storija Weddings. "Sama sem doživela, kako je Slovenija leta 1991 postala eno in kako čarobno enotni in ponosni smo bili. Od takrat dalje je Slovenija postala ena izmed poročnih destinacij za vse, ki obožujejo naravo, jezera, intimo in prijazne ljudi."
Izpostavila je, da so poročni organizatorji veliki promotorji Slovenije in o njej govorijo z največjim navdušenjem. "Z veseljem govorimo o naših lepotah, o naših tradicijah, Blejskem otoku, kremšniti, glasbi in seveda kulturi." Vendar pa tega sodobni pari ne cenijo tako zelo.
Za izpodrinjanje tradicije kriv tudi Pinterest
Starbekova opaža, da so se tradicionalni elementi Slovenije počasi izmaknili s porok, kar ji ni všeč. "Na žalost se sodobni pari ne odločajo toliko za tipične slovenske elemente na poroki. Imela sem že zaroko sredi Ljubljane, ko je fant iz Francije v gorenjski narodni noši zaprosil svoje slovensko dekle. A kaj drugega v zadnjih letih nisem imela."
Ravno iz tega razloga sploh ni imela fotografij, ki bi jih lahko poslala v svet in se tujcem pohvalila s slovensko tradicijo in pokazala lepoto slovenskih narodnih noš na poroki ter glasbo.
Za izpodrinjanje tradicije deloma krivi vpliv družbenega omrežja Pinterest, kjer prevladujejo poroke v ameriškem slogu, zato sodobni pari pozabljajo na slovenski pridih. "Takšnih fotografij na spletu ni veliko in zato se tudi ti detajli na poroki ne pojavijo." Sicer so pari skozi leta vseeno obdržali nekaj tradicije, kot sta "šranga" in postavljanje mlajev, a kaj več od tega organizatorka porok ne opaža. "Ne vidimo pa več narodnih noš na poroki (sama sem jih imela) oziroma ne srečamo dekoracije ki temelji na rdečih gorenjskih nageljnih."
Ženin je nosil suknjič, nevesta pa trak narodne noše.
Obred so okrasili z lesenimi oboki, ki so ponazarjali Triglav.
Manjkati ni smela harmonika.
Za lokacijo so izbrali Blejski grad.
Recept za slovensko poroko: narodna noša, harmonika in slovenske jedi
Zato je uprizorila navidezno poroko, na katero je za poročni dan s tradicionalnimi elementi povabila skrbno izbrane ponudnike, ki čutijo takšno pripadnost Sloveniji, kot jo čuti sama.
Na navidezni poročni dan so uporabili naslednje elemente:
- gorenjsko narodno nošo, ki jo je nosila Akademska folklorna skupina France Marolt ter v njej zaplesala slovensko polko,
- suknjič gorenjske noše, ki ga je nosil ženin,
- trak belokranjske narodne noše, ki ga je nosila nevesta,
- lesene oboke, ki so ponazarjali Triglav,
- dekoracijo iz rdečih gorenjskih nageljnov, "roženkravda" ter rožmarina,
- poročni meni, sestavljen iz goveje juhe, kremšnite, kranjske klobase ter potice,
- Blejski grad in vilo Bled kot lokacijo poroke.
"Takšen projekt je bil kar izziv in hkrati velik opomnik, da premalo promoviramo našo tradicijo, lepoto in vizijo. Namen je pokazati celemu svetu, da so naši tradicionalni elementi lahko še kako lepi na vsaki moderni poroki," pravi organizatorka, ki ima nekaj predlogov za pare, ki bi jih zanimala tradicionalna slovenska poroka:
"Pari si lahko omislijo narodno nošo kot poročno obleko, na poroki jim lahko pleše folklorna skupina in tako pričara nepozabno vzdušje, saj ko se enkrat pritisne na tipko na harmoniki, malokdo ostane ravnodušen."
Sicer pa večina Slovenk posega po istem ali podobnem stilu, ko pride do izbire poročne obleke, pojasnjuje Janina Perko iz Sanjske obleke. "Povpraševanje je tako po zelo preprostih padajočih, kot tudi po najbolj razkošnih, princeskastih, čipkastih in bleščecih oblekah." Če pa bi želela ustvariti poročno obleko s slovenskimi detajli, bi Janina nanjo vsekakor uvrstila idrijsko čipko, pravi.
"Čipke so del poročnih oblek že zelo dolgo in najverjetneje še nekaj časa ne bodo šle iz mode. Ker je idrijska čipka precej izstopajoča, bi izgledala najlepše na preprostem A kroju poročne obleke. Z njo bi lahko povdarili celotni zgornji del obleke ali pa bi nanjo dodali le nekaj manjših detajlov, s katerimi bi dosegli unikatnost in elemente nase prelepe dežele."
Organizatorka porok Petra Starbek si želi, da bi si tuji in slovenski pari izbrali enega ali več elemente, ki ponazarjajo našo tradicijo.
Seveda pa veliko tradicije pričara tudi kulinarika, ki jo je Petra za navidezno poroko zaupala kuharskim mojstrom Jezeršek gostinstva iz Restavracije Blejski grad. Te za poročno slavje namesto klasične poročne torte ustvarijo kar sirove hlebce v obliki torte, sicer pa radi tradicionalne jedi, med katere sodita tudi kranjska klobasa in potica, preoblečejo v sodobne poročne menije.
"Z željo po ohranjanju gastronomske dediščine Slovenije tako mladoporočencem priporočamo izbor regionalnih jedi iz svežih in kakovostnih lokalnih sestavin, ki so pripravljene na sodoben in prefinjen način," pojasnjuje priljubljeni kuharski mojster Luka Jezeršek.
"Gospa, koliko časa ste gradili Blejsko jezero?"
Petro pri organizaciji poroke najbolj navdihujejo zgodbe, kako se je par spoznal, če pa bi bodoča mladoporočenca rada dodala kakšen detajl, ki je tipično Slovenski, pa doda, da z največjim veseljem pove svoje predloge.
Resnično bodimo ponosni, da smo Slovenci, saj so tujci velikokrat ljubosumni na naše naravne lepote.
Ob tem se spomni na anekdoto med vožnjo na pletni, ko ji je eden izmed gostov iz Kitajske postavil nenavadno vprašanje: "Gospa, koliko časa ste gradili Blejsko jezero?" Začudeno ga je pogledala in mu odgovorila: "Blejsko jezero je oblikovala narava sama in ga ni naredila človeška roka."
A ga ni prepričala, razlaga: "Gospod še kar ni verjel in me začel prepričevati, da to pa ne bo držalo, ker je preveč lepo, da bi ga narava sama naredila. V najin pogovor se je potem vključilo še nekaj ljudi, ki so poslušali moje opisovanje naših lepot. Ko smo s pletno pristali ob otoku, pa mi je povedal, da naj se začnemo zavedati, kaj vse imamo, saj imajo oni tudi po več kot štiri ure vožnje, da lahko vidijo zeleno travo."
Preberite tudi:
13