Nedelja, 23. 6. 2019, 19.49
4 leta, 10 mesecev
"Šele ko se znamo smejati sebi, se smemo smejati tudi drugim"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,30
1
Ko spoznaš Bojana Amona, si prepričan, da je najsamozavestnejši človek na svetu. Trdi, da ni, le dobro se počuti v svoji koži. "Pa to ni od nekdaj, v mladosti sem bil zelo sramežljiv. Pravzaprav sem še danes, čeprav morda ne dajem tega vtisa oziroma mi pri tem ogromno pomaga humor. V vsem poskušam najti kaj igrivega."
Osemintridesetletni Ljubljančan, ki ga je kariera doslej odpeljala v telekomunikacije, medije in informacijske tehnologije, se je zdaj z obilico humorja lotil svoje prve knjige Živemu se vse zgodi, ki jo je pred kratkim izdal pri založbi Vida. Gre za serijo kratkih zgodb o življenjskih prelomnicah in dogodkih, v katerih se lahko vsi najdemo in ki se nam morda zdijo zelo zoprne, Amon pa nanje raje pogleda skozi rožnata očala.
"Predvsem želim ljudem sporočiti, da ogromno stvari ni tako strašno pomembnih, kot se nam tisti trenutek, ko se nam dogajajo, zdi," je poudaril. To je lahko prvi seks, za katerega, kot je slikovito ubesedil, "nihče ni dobil oskarja", ali pa izpit za avto, ki ga je s precej sreče opravil šele v tretje. In kar se mu je takrat, kot je to opisal v knjigi, zdelo kot največja katastrofa na svetu.
Tako ženske kot moški smo pod določenimi pritiski oziroma se od nas nekaj pričakuje. Smo pod pritiskom, da moramo vse znati, da nam mora vse uspeti v prvem poskusu, da moramo vedno nekoga premagati in da moramo biti na nek način popolni na vseh področjih. Večinoma pa v življenju ni tako. In ko enkrat sprejmemo, da nismo popolni, nas to zelo sprosti. Še več, sprosti tudi vse, ki so okoli nas, ker smo vsi pod istimi pritiski.
Njegova knjiga je po svoje knjiga za samopomoč, "bralcem hočem položiti na srce, da je povsem okej, če nisi popoln z vseh vidikov. Ko stvari sprejmeš takšne, kot so, ti bo neprimerljivo lažje in prijetneje".
Živimo v preteklosti in prihodnosti, kaj pa sedanjost?
Ob tem poudarja, da prav zaradi omenjenih pritiskov vse prepogosto živimo ali v preteklosti ali v prihodnosti. "Ali nekaj obžalujemo in razmišljamo, kako bi bilo, če bi to storili drugače, ali pa sanjamo, kako se mora zgoditi samo še to in to, pa bomo srečni. Pri obojem se motimo. Preteklosti ni več, za nami je, pri razmišljanju o prihodnosti pa smo pravzaprav zelo arogantni, ker mislimo, da je zagotovljena. Pa ni. V sedanjosti, ki je edini čas, v katerem lahko imamo kak učinek, pa pogosto ni nobene gneče, skoraj nikogar ni tu. Življenje gre mimo, tebe pa ni tam, kjer bi resnično lahko nekaj spremenil."
Da bi bralcem povedal, naj se ne jemljejo preresno, se v zgodbah, zbranih v knjigi, brez zadržkov norčuje iz samega sebe. "Dokler se ne znaš šaliti na svoj račun, se nimaš pravice norčevati iz drugih. Ker ni umetnost, da se znaš smejati drugim, ampak da se znaš smejati sebi. In s tem se tudi sprejmeš."
Samozavest po mojem mnenju ni nič več kot sprejemanje samega sebe. Zato je bila ta knjiga tudi zame po svoje terapevtska.
Samozavest je tudi nekaj, kar moraš redno trenirati, sproti odpravljati svoje strahove in se postavljati na realna tla, je še poudaril. "Tako kot se vsak dan oprhaš, si umiješ zobe in nekaj poješ, moraš redno graditi tudi samozavest. Sam to počnem na različne načine - na primer z branjem, veliko berem knjige, ki bi jih lahko uvrstili tudi med bolj ezoterične. Ob tem pa se tudi redno ukvarjam s športom, temu vsako jutro namenim eno uro in to mi da ogromno zagona. Ljudje redno perejo svoje avtomobile, redno hodijo na pivo … Da pa bi se redno posvetili še sebi in svojim mislim, da bi na primer redno brali, to pa ne. Sprejemanje sebe mora postati del dnevne rutine."
Preberite še:
1