Četrtek, 12. 6. 2025, 15.51
21 ur, 5 minut
Prevajalec Janko Petrovec o papežu Frančišku: za to se mu je zahvalil ob njunem zadnjem srečanju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Frančiškova zgodba je prepredena z anekdotami in do zdaj še neobjavljenimi zgodbami, poleg tega pa besedilo bogatijo redke zasebne fotografije.
Ob izidu avtobiografije Papež Frančišek: Upanje v slovenskem jeziku sta svoje poglede na življenje in delo pokojnega papeža Franščiška ter tudi osebna srečanja z njim orisala dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana Janko Petrovec ter škof Anton Jamnik. Oba sta poudarila, da je bil Frančišek človek, ki je dal velik pomen konkretnemu posamezniku in njegovi osebni zgodbi.
V Slovenski matici sta ob izidu slovenskega prevoda biografije Papež Frančišek: Upanje zbrane nagovorila novinar, igralec in prevajalec Frančiškove biografije iz italijanščine ter dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana Janko Petrovec ter škof dr. Anton Jamnik. Pogovor o življenju in delu ter številnih prigodah, ki sta jih o pokojnem papežu Frančišku delila sogovornika, je v prijetnem vzdušja moderirala direktorica Kreativne baze Uršula Menih Dokl.
Petrovec (v sredini), ki se je papežem Frančiškom srečal štirikrat, nazadnje tudi lani spomladi, se mu je ob zadnjem srečanju tudi osebno zahvalil "za vse vsebine, ki mu jih je ponudil, tako dobre kot slabe".
Kako se je Petrovec lotil prevajanja knjige iz italijanščine?
Petrovec je poudaril, da se je v najboljši veri lotil prevajanja, da bi iz njega izluščil najboljše slovenske inačice papeževega jezika in govora. Kot je povedal, je italijanski jezik zelo toleranten do dolgih stavkov in pristavkov in to se pozna tudi pri prevodu, v katerega je moral kdaj močno poseči.
Kot je za Siol.net povedal Petrovec, prevajanje ni bilo tako zelo zahtevno. V osmih letih poročanja iz Rima oziroma Vatikana je Petrovec predelal in za novinarske prispevke pripravil okoli sto papeških pridig in govorov ter sporočil za javnost. "Tako da sem bil zelo navajen na njegov jezik, vsaj kakor se je izražal v pisni obliki. Seveda sem ves čas sledil tudi poročanju drugih ljudi o njegovem slogu. Vpogled v njegov jezikovni slog sem tako že imel," je povedal Petrovec, ki se je papežem Frančiškom srečal štirikrat, nazadnje tudi lani spomladi, ko se mu je tudi osebno zahvalil "za vse vsebine, ki mu jih je ponudil, tako dobre kot slabe".
Kot je dodal, je moral pri prevajanju zasledovati "ambicije intimnega in ne uradnega govora", zato je moral vse to, kar je o papežu že vedel, na nek način korigirati. "Gre za intimno početje, pri katerem uporabljaš vse standardne prijeme prevajalskega dela, hkrati pa se seveda empatično poglobiš v figuro, ki jo poznaš," je povedal Petrovec. Poleg tega je skušal najti tudi ustrezen jezikovni kod v slovenskem jeziku, da bi se "ambicija počlovečenja lastne osebnosti čim bolje prelila v ciljni jezik".
Petrovec razočaran pri Frančiškovem reševanju vprašanja o patru Rupniku in spolnih zlorabah
"V negativnem smislu zagotovo tako, da je pustil odprto neko stvar, ki nas neposredno zadeva, in sicer vprašanje spolnih in psiholoških zlorab nekdanjega patra Marka Rupnika, in da je pustil to etapo nedokončano. Vse do konca je glede tega problema ostal ambivalenten. To je eno razočaranje, ki ga s pogledom od zunaj čutim do njega, da te stvari ni spravil do kateregakoli konca, samo, da se to konča. Absolutno mislim, da je imel v rokah vse vzvode in tukaj primera zaradi različnih razlogov – med drugim tudi, da je Rupnika kot teologa v preteklosti izjemno cenil in hodil na duhovne vaje – ni pripeljal do konca," je povedal Petrovec, ki meni, da je bila to ena izmed zavor, zakaj se papež Frančišek ni podrobneje lotil primera. "Težko sodim o tem, kaj so mu drugi o tem govorili," je še dodal nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana.
"Od Cerkve je zahteval, da gre na teren in si umaže roke in noge v blatu tega sveta"
Marsikaj pa je Petrovca v Franščiškovem pontifikatu tudi pozitivno presenetilo. "Marsikaj, kar je on odpiral, so tudi aktualna vprašanja sodobne družbe. To, da je od Cerkve zahteval, da naj bo odprta za vse in da naj se hkrati aktivno ukvarja z aktualnimi problemi na način, da izstopi iz same sebe in lastne zaverovanosti ter iz sebe kot statusnega simbola ter gre na teren in si umaže roke in noge v blatu tega sveta," je še prepričan Petrovec. Dodal je, da se bosta morala Cerkev in tudi svet v naslednjih letih s tem vprašanjem še posebej ukvarjati in se spraševati, kako to v novem času doseči.
Škof Jamnik o papežu Frančišku: človek "miline, nežnosti in razumevanja ter upanja"
Prevod knjige je po mnenju škofa Antona Jamnika izjemno delo in odličen prevod Petrovca, saj je treba pri prevajanju "ujeti in razumeti dušo ter stopiti v miselni svet pisatelja". "Sama knjiga pa odpira mnogo vidikov, ki jih do zdaj nismo poznali. Papeževo rast od otroštva in jezuitskega obdobja ter do škofa in papeža. Veliko je realnih in težkih stvari, ki jih je doživel, a povsod ohranja veliko veselje do življenja in veliko hvaležnost. Posebno pa se mi zdi znova poudarek na tem, kako je blizu zelo konkretnemu človeku. Zanj ne obstajajo bolniki, begunci in drugi, ampak Janez, Jure, Metka, se pravi osebe s svojo življenjsko zgodbo," je za Siol.net poudaril škof Jamnik.
Tudi on se je s pokojnim papežem večkrat osebno srečal in ga je sam opisal kot človeka "miline, nežnosti in razumevanja ter upanja". Zadnjič se je z njim srečal leta 2023 v Rimu, ko je postal predsednik komisije za etiko. Ob tem mu je papež čestital in rekel: "Ne pozabite nikoli na človeka, vsak ima svojo zgodbo, zato mu bodite blizu." Kot je še dodal, v njem še naprej živi misel in dediščina papeža Frančiška, a je poudaril, da je to velik izziv, "da čim bolje udejanjimo to dediščino in da jo živimo".
"Znova se mi zdi poudarek na tem, kako je blizu zelo konkretnemu človeku. Zanj ne obstajajo bolniki, begunci in drugi, ampak Janez, Jure, Metka, se pravi osebe s svojo življenjsko zgodbo," je za Siol.net poudaril škof Jamnik.
V izvirniku je knjigo papež Frančišek napisal ob pomoči pisatelja Mussa
Pokojni papež Frančišek (Jorge Mario Bergoglio) velja za eno največjih ikon našega časa in je prvi vodja katoliške cerkve v zgodovini, ki je svojo biografijo napisal sam. Knjiga je nastajala kar šest let – pokojni papež pa jo je napisal ob pomoči pisatelja Carla Mussa – svoje prve spomine je začel nizati že marca 2019. Knjiga prinaša navdihujoča razmišljanja o najbolj kontroverznih temah današnjega časa in je izšla v več kot 80 državah po vsem svetu. Slovenski prevod je delo Janka Petrovca, novinarja in dolgoletnega dopisnika RTV Slovenija iz Rima in Vatikana.
Neobjavljene zgodbe in redke zasebne fotografije
Frančišek v knjigi zapiše svojo osebno zgodbo, se osredotoči na nekatere ključne trenutke svojega pontifikata, hkrati pa odkrito ter preroško piše o nekaterih najpomembnejših in najbolj spornih vprašanjih našega časa: vojni in miru (vključno s konflikti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu), migracijah, okoljski krizi, socialni politiki, položaju žensk, spolnosti, tehnološkem razvoju ter prihodnosti Cerkve in religije na splošno.
Frančiškova zgodba je prepredena z anekdotami in do zdaj še neobjavljenimi zgodbami, poleg tega pa besedilo bogatijo redke zasebne fotografije.
Oglejte si še:
