Nedelja, 9. 6. 2019, 4.06
5 let, 4 mesece
Knjiga: O smehu Zlatka Čordića
Raper Zlatko: Res je grozen občutek, ko človek pomisli, da bo umrl #video #intervju
Zlatko Čordić je eden najbolj priljubljenih slovenskih raperjev, ki pa ni poznan le po svojih besedilih, ampak tudi po svoji iskrenosti. To je zdaj izlil v knjigo z naslovom O smehu Zlatka Čordića, ki mu jo je pomagal napisati Jurij Hudolin.
Že več kot deset let je Zlatko Čordić v Sloveniji znan kot raper Zlatko, odkrit poet, ki si je oboževalce nabral s pozitivno energijo, optimističnim pogledom na svet in iskrenostjo.
Prav zaradi iskrenosti so se mu nemalokrat zaprla kakšna vrata, a so se odprla druga, pravi. Vse, kar je doživel, je zdaj izlil na papir s pomočjo pisatelja Jurija Hudolina, in tako je nastala knjiga O smehu Zlatka Čordića. "O Fužincu, ki se je z ljubeznijo do Cankarja, Plečnika, slovenske kulture in jezika odlično vključil v družbo, ki Fužince potiska na obrobje," sta jo opisala.
Prvi spomin na Fužine? Zemljo krast.
V knjigi Zlatko opisuje svoje življenje v najbolj zloglasnem naselju v Sloveniji, Fužinah, na katere ima najlepše spomine: "Ukradi zemljo, lovljenje, smeh ... Nepozabno otroštvo. Kljub temu, da sem odraščal tako kot večina mojih znancev, v pomanjkanju, a se jaz tega kot otrok nisem zavedal, ker je bilo vedno pomembno to, da sreča ne izhaja iz materialnih stvari."
O tem, kako je bilo, ko je popravljal nezadostno oceno in nato dobil oceno dve, čeprav si je po mnenju sošolcev zaslužil petico: "Tukaj ni nobene zamere, jaz sem to povedal, ker verjamem, da nisem edini Zlatko, ki je to doživljal, in še danes se lahko na raznoraznih področjih rodi kakšen Zlatko ali Zlatka."
Nato je prišla izgorelost: Grozen občutek za človeka, kakršen sem jaz
Šel je tudi globlje in prvič razkril, da so za njim huda obdobja v življenju, kar je bilo zanj nekaj povsem novega. Vedno je bil namreč človek, za katerega je kozarec na pol poln in ne na pol prazen.
"Ne vem, če sem imel v življenju v enem mesecu kakšen slab dan. Mora se zgoditi nekaj res groznega, da mi pride do živega. Rojen sem kot takšen 'pozitivec', veseljak." Kasneje pa ... izgorelost. "Bila so obdobja od 2017 pa do dandanes, ko sem se moral 'resetirat'. Plaz se je usul. Potem sem izgorelost občutil še na lastni koži."
Zdaj se uči to nadzorovati, predvsem pa skuša težka obdobja preživljati brez pomoči tablet. "Prvič se mi je zgodilo, da me je zbudilo premočno bitje srca in to je neopisljivo, ljudje, ki so to doživeli, me lahko razumejo in vejo, o čem govorim."
Res je grozen občutek, ko človek pomisli, da bo umrl. Jaz sem v enem trenutku zbudil ženo, ... sva šla na urgenco, ...
"Kar naenkrat se več dni zapored zbujaš z občutkom, kot da imaš 40 kilogramov za vratom. Grozen občutek za človeka, kakršen sem jaz. To je neopisljivo."
Knjiga ga je naučila, kako reči ne
Pisanje knjige ga je naučilo marsikaj; od tega, kako reči ne, do tega, da je končno začel bolj spoštovati svoje delo. Si upa pomisliti, ali bo knjiga O smehu Zlatka Čordića dosegla slavo najslavnejše knjige o Fužinah, Čefurji raus!? "Hvaležen bom, če bo moja knjiga v knjižnici, da si jo bodo ljudje lahko izposodili in prebrali."
Če bi vprašali kogarkoli, ali bi stavil na mene, ne vem, če bi se našel kdo.
Pravi danes, po več kot desetletju uspešne glasbene kariere. A kljub temu sebe ne vidi kot zvezdnika in ga pravzaprav moti, če ga ljudje vidijo tako. "Res se ne počutim dobro v tej besedi."
"Priznal bom, da sem zvezda, takrat, ali pa da sem uspešen, takrat, ko bom lahko vsaj desetim ljudem omogočil dobro življenje, če bom lahko zaposlil deset ljudi."
Dejstvo pa je, da je že pustil svoj pečat, neko zapuščino. V pesmih in besedilih, pa tudi na garažni hiši ob vstopu v Fužine, kjer vsakega pozdravijo te besede: "Svet je lep."
Preverite še:
2