Nedelja, 14. 12. 2025, 18.40
4 ure, 1 minuta
Hitrih 5
Urška Centa: Kot plesalka se potapljam v materijo tega albuma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
"Flamenko zaznamuje tesno prepletanje giba z glasbo in tako moramo tudi plesalci študirati glasbo, njeno teorijo, biti glasbeno pismeni in vzgajati svoje uho. Delujemo namreč tudi kot tolkalci, vse vidno je tudi slišno," pove Urška Centa.
Slovenska koreografinja, glasbenica in plesalka flamenka Urška Centa bo v okviru cikla Noches de Tablao nastopila v Cankarjevem domu. Ob tej priložnosti smo jo povprašali, kaj pri projektu pripravljajo, s kom bo projekt izvedla in kaj je najlepši, a tudi najtežji del takega sodelovanja. V rubriki Hitrih 5 je odgovorila tudi na vprašanja o njenem delu in kaj vse pripravlja ter česa se veseli v svoji prihodnosti.
S ciklom Noches de Tablao boste kmalu nastopili na odru Cankarjevega doma. Česa se lahko nadejajo obiskovalci in kaj pripravljate?
Cikel med seboj združuje disciplini glasbe in plesa ter med njima briše ostro zastavljene meje. To pomeni, da želim v njem vedno predstaviti ustvarjalce, ki o svojih projektih razmišljajo skozi obe umetniški veji, oba izraza. Konstelacije so tako koncertni performans, ki pod vodstvom izredno zanimivega in širokega glasbenika Raynalda Coloma z glasbo združuje močno komponento vizualnega. Zanimata ga ples in vizualne umetnosti ter skozi njih je ustvaril tudi svoj album.
Z avtorsko zasedbo Sentido project gradi prepoznaven hibridni izraz, ki ga je občinstvo sprejelo na mednarodnih turnejah, poleg tega pa avtorsko podpisuje več koreografskih del in plesnih predstav. Njeno delo odlikujejo virtuozna telesna prisotnost, izjemen občutek za ritem in improvizacijo ter zavezanost k ustvarjanju umetnosti, ki odpira prostor za medkulturni dialog in inovacijo.
Kot plesalka se tako potapljam v materijo tega albuma, študiram ritmične vzorce in harmonske teksture ter pripravljam koreografije, ki segajo dlje od tradicije flamenka v polje sodobnejših izrazov telesa. V čast mi je, da bosta na odru Linhartove dvorane ob mednarodni zasedbi z nami tudi izjemna slovenska glasbenika Marko Črnčec, jazzovski pianist, ki v ciklu nastopa prvič, in Jošt Lampret, ki kot eden najbolj vsestranskih basistov v njem že predstavlja stalnico.
"Danes kot ustvarjalka delujem tako, da svoje znanje uporabljam v celoti, odvisno seveda, v kakšnem projektu sem," pove Centa.
Na odru se boste povezali z Raynalom Colomom, enim najbolj prepoznavnih evropskih jazz trobentačev. Kako poteka ustvarjalni dialog med flamenkom, jazzom in sodobno improvizacijo, ko se srečajo umetniki iz tako različnih okolij?
Flamenko in jazz sta bratska žanra, saj imata podobno zgodovinsko traso, v 60. in 70. letih preteklega stoletja pa sta se začela tudi medsebojno prepletati. Vsi poznamo Milesa Davisa, Johna Coltrana, Paca de Lucío, Chicka Coreo – ravno to so imena, ki so poskrbela za nekatere najboljših medžanrskih glasbenih del. Oba sta doma v improvizaciji, skozi katero se znotraj dane strukture skladbe ali plesa izražajo izvajalci, oba poznata podoben komunikacijski sistem, oba pa polni tudi podobna vsebina.
Oblikovala sta se kot krik po svobodi od zatiranih rasnih skupin in prostor povezovanja ljudi skozi njihov vsakdan. Obstajala sta kot protest človeških mas in hkrati kot pesem, ki jo poje mama svojemu otroku ob igri, uspavanju. Tudi danes se ni težko sporazumeti skozi njiju, če ti je kot umetniku blizu osebna ekspresija čustvenega sveta in seveda glasbeni groove, tu pa sploh nastaja odlično stičišče.
Vaše delo pogosto opisujejo kot "pripovednost telesa". Kako bi sami razložili, kaj v sodobnem flamenku pomeni pripovedovati brez besed – samo skozi ritem, dih in gib?
Flamenko zaznamuje tesno prepletanje giba z glasbo in tako moramo tudi plesalci študirati glasbo, njeno teorijo, biti glasbeno pismeni in vzgajati svoje uho. Delujemo namreč tudi kot tolkalci, vse vidno je tudi slišno. Če na kratko povzamem svojo pot, sem obiskovala dve akademiji flamenka v Madridu, doštudirala sodobni ples in koreografijo, se učila klavirja, glasbene teorije, muzikologije in mnogih drugih ved, metod in praks. Danes kot ustvarjalka delujem tako, da svoje znanje uporabljam v celoti, odvisno seveda, v kakšnem projektu sem.
"Flamenko in jazz sta bratska žanra, saj imata podobno zgodovinsko traso, v 60. in 70. letih preteklega stoletja pa sta se začela tudi medsebojno prepletati."
Če gledamo strogo ločeno, v Sloveniji delujem bolj na glasbenem kot na plesnem področju. Kot plesalka sem nastopila na več glasbenih festivalih kot plesnih, pa ne zgolj zato, ker jih je številčno manj, temveč zato, ker je po koncertih nekako več povpraševanja kot po plesnih predstavah. A tudi na koncertu ostajam koreografinja, nekdo, ki svoj nastop misli skozi gib, ki uporablja vse svoje znanje pri oblikovanju odrske izkušnje. Konstelacije Raynalda Coloma pa so projekt, v katerem je prostor za preigravanje vlog, igranje z uprizoritvijo in kreativni poligon.
Kaj je najtežji, pa tudi najlepši del vodenja in sodelovanja v tako zahtevnem interdisciplinarnem projektu?
Najlepši in tudi najtežji del vsega je, da delamo za en večer, to je tudi prvo sodelovanje v tej zasedbi, brez predhodnih dolgotrajnih skupnih vaj. Pri tem igra ključno vlogo zaupanje v sposobnosti soustvarjalcev, seveda pa tudi vase.
Kaj vam je dal študij pri vrhunskih mojstrih flamenka in česa se nadejate v prihodnosti? Imate v načrtu že kakšno novo sodelovanje?
Dal mi je spoštovanje do preteklosti, do poti, po kateri so šli pionirji v preteklem stoletju in ki je bila v mnogih pogledih težja, kot je današnja, ko imamo na voljo toliko virov informacij in možnosti, da dostopamo do znanja in se oblikujemo. Privzgojil mi je tudi disciplino, ki je ključnega pomena za uspeh, a je tudi dvorezen meč, če zaradi neizprosnosti do sebe ne znaš spoštovati zakonitosti lastnega telesa. V prihodnjih mesecih grem na enomesečno umetniško rezidenco v London, kjer načrtujem malo zadihati od vsega, kar me obdaja, in počasi začeti razvoj avtorskega opusa.
"Najlepši in tudi najtežji del vsega je, da delamo za en večer, to je tudi prvo sodelovanje v tej zasedbi, brez predhodnih dolgotrajnih skupnih vaj. Pri tem igra ključno vlogo zaupanje v sposobnosti soustvarjalcev, seveda pa tudi vase," o sodelovanju pove ustvarjalka.
Potem sledi koncert z Big bandom RTV Slovenija ter gosti v programu Ars in Drama, ki se ga že zelo veselim. Predstavlja prvo sodelovanje tega big banda s plesalko kot avtorico in hkrati prvi slovenski avtorski koncert jazz-flamenka. Skladbe Guillerma McGilla, Jošta Lampreta iz projekta Nomad in Tadeja Kampla iz projekta Sentido project aranžira Lojze Krajnčan, jaz pa sem globoko hvaležna za to priložnost in zaupanje.
Oglejte si še:
