Ponedeljek, 5. 9. 2016, 6.48
7 let, 1 mesec
Poznate moderni flamenko brez plapolajočih rdečih oblek in kastanjet?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
1
Urška Centa je plesalka flamenka, ki bo ta petek Slovencem dala novo priložnost doživeti ta ples malce drugače.
V petek, 9. septembra, bo Urška Centa v Kinu Šiška predstavila drugačnost flamenka. Flamenka, kakršnega nismo vajeni. "Slovenci so navajeni tradicionalnega flamenka, tistega, ki ga opisujejo neki stereotipi, kar je super, tudi sama imam rada tradicionalni flamenko in ga plešem. A je velika razlika v izraznosti, ko tradicionalni flamenko pretvoriš v moderni flamenko," pove Urška in pojasni, da gre pri modernem flamenku za sodobno izrazno umetnost, v kateri ni prostora za tipične plapolajoče obleke in ostale dodatke.
Torej na predstavi ne bomo videli nič tradicionalnega flamenka?
Nič, kar se tiče rdečih oblek in kastanjet. Tega ni. Želimo, da je prepoznan samo iz tehnike plesa in glasbe. Hočemo odstraniti vse moteče dejavnike, kot so rože v lase in plapolajoča krila. Hočemo izpostaviti tisto, kar ga ločuje od folklore. Ker folklora so obleke, flamenko pa je plesna in glasbena tehnika ter izraznost. Sama imam zelo rada tradicionalni flamenko, ga je pa morda najtežje plesati. Težko se ga je naučiti že zaradi same telesne tehnike in poznavanja glasbe. Tradicionalni je namreč improvizacija, imeti moraš ogromno znanja, da lahko dobro improviziraš in se dobro odzivaš na glasbo.
Kdaj ste se zaljubili v flamenko?
Plesati sem ga začela pri 11 letih. Našla sem ga čisto po naključju. S tremi ali štirimi leti sem začela plesati na konservatoriju za glasbo in balet, končala sem pri 12 letih in sem že imela neko podlago sodobnega plesa, potem pa sem iskala nekaj več. Še pred koncem šolanja na konservatoriju sem našla flamenko. Pritegnil me je, ker je bil tako drugačen, ker je bila na vajah prisotna posebna energija. Tam so bile same starejše ženske, prišel si, če si hotel, ni bilo nujno. Bile so res dinamične vaje, zato sem tam ostala. Začela sem pri učiteljici Argentinki, potem je iz Španije prišla Ana Pandur Predin, ki je odprla društvo in sem plesala pri njej. Leta 2011 pa smo šli na svoje s skupino plesalcev in ustanovili umetniško skupino Coraviento, ki je danes plesno-kulturo društvo, v okviru katerega poučujemo flamenko po Sloveniji in v delu Italije.
Kdaj ste odšli v Španijo?
Leta 2014. Zelo drugače je živeti stran od doma, zelo sem usmerjena na ples, veliko sem na tečajih tako sodobnega plesa kot flamenka. Za Španijo sem se odločila predvsem zato, ker v Sloveniji ni mogoče napredovati. Moja naslednja izjava je morda malo izzivalna, a zelo zelo resnična. Nekdo, ki se hoče ukvarjati s flamenkom, mora nujno oditi v Španijo, ker tukaj v Sloveniji nimamo nikogar tako kvalificiranega, da bi lahko kvalitetno naučil naše generacije. Sama opazim tako neizmerno razliko v zavedanju v plesu, kvaliteti, poznavanju flamenka, glasbe … Vem, koliko mi je Španija dala, zato vsakemu, ki se hoče ukvarjati s flamenkom, svetujem, naj gre kamorkoli v Španijo, na primer v Madrid ali v Andaluzijo vsaj za nekaj mesecev.
Ali tam tudi nastopate?
Ja, večinoma plešem tradicionalni flamenko, v lokalih, namenjenih temu, ki se jim reče tablao. To so lokali, kjer se flamenko izvaja v svoji najbolj prvinski obliki z določenim številom glasbenikov in plesalcev. Vedno je pa tako, da se v teh lokalih improvizira. Vsak plesalec pleše od 15 do 20 minut in je več hodov, gledalci sedijo za mizami, naročajo pijačo, lahko tudi jedo. Narejeno je tako, da ljudje pridejo uživat in ne samo gledat. Gre za druženje. Je pa tukaj vse samo improvizacija. Nekdo si zelo težko reče plesalec flamenka, če nima izkušnje plesa v tablau, ker je že res, da lahko z veliko truda in vaje narediš neko fiksno koreografijo za gledališče, kjer ti pomagajo luči, scena in postavitev, a v tablau tega ni.
Koliko je takšnih lokalov v Španiji?
Veliko. In turisti so za vstopnine pripravljeni odšteti noro visoke cene. To je izjemno razvito v Madridu, ljudje iz vsega sveta hodijo v določene lokale, celo predsedniki. Ljudje so pripravljeni odšteti tudi sto evrov samo za vstopnino.
Kako je potem z opravami, ali obstajajo določena pravila?
V različnih delih Španije je različno. Madrid ima recimo posebno vrsto uhanov, brošk in resic, ki si jih daš prek obleke. Ko se vrtiš, te resice dajejo lepo sliko. Na jugu so predvsem značilni predpasniki, ki dopolnjujejo celo obleko, potem so tu še okrasni glavnički, ki se zataknejo v lase. Uporabljajo tudi več rož.
Kaj pa kastanjete?
Kastanjete sicer vsi povezujejo s flamenkom in jih včasih res uporabljamo, ampak v resnici je to element klasičnega španskega plesa. Pri nas se recimo plesalci učijo baleta, če pa želiš biti baletnik v Španiji, pa se moraš naučiti plesa s kastanjetami in čevlji za flamenko.
In pahljače?
Te se pa v flamenku zelo pogosto uporabljajo. Ampak zgolj kot neki dodatek.
Urška v elementu modernega flamenka:
Kako so videti vaši treningi?
Zadnje leto se, kot rečeno, zelo posvečam še sodobnemu plesu, ki pa predstavlja drugačen trening. Pri tem gre predvsem za raztezanje telesa in mehkobo, pri flamenku pa najbolj delaš na ritmični plati plesa. Vsak plesalec flamenka mora namreč biti tudi dober tolkalec. Mi soustvarjamo glasbo, ritme moraš dobro razumeti, zato je tudi trening posvečen temu, da noge delajo vedno hitreje. Hitreje udarjaš v tla, pri čemer usklajuješ še zgornji del telesa.
Bi lahko primerjali učenje flamenka z učenjem baleta? Je enako naporno?
Seveda, saj je flamenko eden najbolj kompleksnih plesov, ker je najtežje osvojiti njegovo tehniko. Baletniki delajo vsak dan najmanj dve uri, sedem dni na teden, pri flamenku je isto. Da si lahko spodoben maksimalno kontrolirati telo, so potrebne ure in ure vaje. Šele po treh letih resnega ukvarjanja s flamenkom pusti neke rezultate, da je plesna tehnika res flamenko tehnika. Potem se pa celo življenje učiš.
Kako vem je všeč španska kultura in življenje tam?
Meni je Andaluzija bližje zaradi ljudi, saj so bolj odprti in sprejemajoči. Klima je drugačna, vse skupaj je malo bolj ležerno, tam je čisto drugačen občutek. V Madridu se pa vedno nekaj dogaja, tamkajšnje kulture ne morem primerjati z ničimer, saj lahko čisto vsak dan najdeš dogodke, ki so brezplačni ali pa po izredno dostopnih cenah. Zelo kvalitetni so.
Si še v prihodnje želite živeti v Madridu?
Meni je sicer zelo všeč ta razdvojenost, mogoče čez deset let ne bo tako (smeh, op. p.), a trenutno mi je všeč, da se učim v Španiji, da imam možnost za napredovanje. To, da sem se preselila v Španijo, vsaj za nekaj let, je ena mojih najboljših odločitev. Da ti veliko širine in drugačen pogled na slovensko sceno. Ko potem prideš sem, vse skupaj vidiš z drugačnimi očmi. Všeč mi je nastopati v Španiji, se tam učiti in potem priti sem, delati na projektih, izobraževati ljudi, prirejati seminarje ...
Lahko živite od plesa?
Vedno bolj, ja. V Španiji tudi prirejam "pop up" sejme, na katerih se prodajajo obleke in dodatki za flamenko.
Koliko je treba odšteti za te obleke?
Uf, drage so. Ena obleka za tablao, kjer moraš nujno imeti tradicionalno obleko, ki je narejena po tvoji meri, in še čevlji za flamenko ter razni dodatki za lase … pod petsto evri ne gre.
Potemtakem gre za dobro razvito obrt.
Ja. Zelo umetelno se lotijo izdelovanja oblek in to je pri njih precej cenjeno delo. Predvsem izdelovanje čevljev za flamenko, saj tega ne more delati vsak. Obstajajo čevljarji s posebnimi studii, kamor prideš osebno naročit čevlje po meri. Pri nas se teh stvari ne da kupiti, mogoče zadnji dve leti, a če hočeš dobiti prave čevlje in dobre obleke, jih je treba naročiti.
Kako dobro je flamenko poznan po svetu?
Po Evropi je poznan zelo zelo dobro. Vsi plesalci flamenka največ služijo v tujini, ne v Španiji, kjer situacija trenutno niti ni tako dobra. Meni se zdijo cene malce smešne, saj ti plesalci, ko pridejo v tujino, zaslužijo trojno. Zelo razvit je v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Italiji, Franciji. V Sloveniji se izboljšuje, je veliko bolje kot pred leti, predstave, nastopi so vedno bolj obiskani, število učencev narašča, prav tako poznavanje flamenka. Je pa še vedno prisotno, da pri flamenku še vedno pričakujejo stereotipe, kakor sem že omenila. Ko pa vidijo nekaj malo bolj sodobnega, so pa presenečeni. a se mi zdi, da napredujemo, prav tako slovenski izvajalci flamenka.
1