Sobota, 18. 4. 2020, 12.01
4 leta, 8 mesecev
Kako otrokom razložiti, zakaj je (vsaj za zdaj) konec življenja, kot ga poznajo?
Kako po petih tednih izolacije in strogih ukrepov ne izgubiti živcev?
Peti teden življenja v izolaciji se približuje koncu. Peti teden, ko večinoma živimo med štirimi stenami, brez osebnih stikov s sorodniki in prijatelji, ko otroci ne obiskujejo šol in vrtcev, ko številni živčni doma čakajo na delo, ki je zaradi epidemije ugasnilo. Kako si pomagati, če smo zapadli v tesnobo, in kako otrokom razložiti, zakaj je (vsaj za zdaj) konec življenja, kot ga poznajo?
Sprejmite tesnobo in se podučite o njej
Številnim je te dni zelo težko in so se znašli pod velikim pritiskom. Morda so ostali brez posla, ki ga bodo morali po koncu vsega tega znova iz nič zaganjati na novo. Morda sta bila partnerja že pred tem tik pred ločitvijo, zdaj pa med izolacijo skoraj ne moreta več shajati drug z drugim.
O negativnih občutkih v času izolacije in o tem, kako položaj razložiti otrokom, smo govorili z dr. Sašo Krajnc. Potem so tukaj še otroci, ki prav tako izgubljajo potrpljenje, saj se ne morejo pred blokom igrati s prijatelji, ne morejo obiskovati šole in vrtca. Pogrešajo babice in dedke, povrh vsega so pri poročilih slišali, da poleti ne bodo mogli na morje oziroma da odpade v tujini načrtovano potovanje.
A tesnoba in strah sta te dni povsem običajna občutka, pove psihoterapevtka dr. Saša Krajnc, nikakor ju ne smemo spregledati, temveč se je treba z njima spopasti na pravilen način. "Najprej je pomembno, da se zavedamo, da je tesnoba oziroma strah pred tem, da ne bomo sposobni najti rešitev izzivov, pred katerimi smo se znašli, pogost odziv človeka na življenjske spremembe. Naslednji pomemben korak pa je, da sprejmemo to, kar v tistem trenutku pač čutimo. Da si dovolimo čutiti neprijetna čustva," pojasni.
Ko si enkrat priznamo to, kar čutimo, je treba doumeti, kaj tesnoba v resnici pomeni. Kaj se dogaja v naši glavi, v naši notranjosti. Zato izkoristimo čas izolacije, da se o teh novih psihičnih in čustvenih stanjih, ki so nam bila morda do zdaj neznana, podučimo. Sogovornica tako svetuje:
Če čutite strah, tesnobo, nemoč, si lahko že danes začnete nabirati nova znanja o tem, kaj se dogaja v vaši notranjosti in kako se podati na pot vase, da bi iz teh izzivov izšli močnejši kot kadarkoli prej. Znanje je protistrup za strah. Ker živimo v dobi informacij, imamo veliko uporabnega znanja na dosegu roke. Vse, kar moramo narediti, je, da po njem posežemo in ga uporabimo.
Tesnobo vam lahko pomagajo ublažiti tehnike dihanja ali meditacija.
Priučite se novih navad, ki bodo pregnale tesnobo
Če ste se v normalnih okoliščinah z neprijetnimi občutki borili tako, da ste se zatekli k športu, šli v hribe ali na klepet s prijatelji, imate zadnje tedne zagotovo še toliko večjo težavo, ker se s tesnobo in strahom v izolaciji ne znate spoprijeti. Če je običajno pogovor tisti, ki vam pomaga, lahko vedno pokličete prijatelja, s katerim se odkrito pogovorite o občutkih, ki vas dajejo. Ko si boste olajšali dušo, vam bo zagotovo vsaj za odtenek lažje.
Dr. Saša Krajnc nadalje svetuje, da v trenutkih tesnobe poskusite s preprostimi tehnikami dihanja ali z meditacijo: "Ko opazimo, da se počutimo neprijetno, ker premlevamo o neprijetnih izkušnjah iz preteklosti ali nas skrbi prihodnost, zavestno preusmerimo svojo pozornost nazaj na sedanji trenutek, globoko in počasi dihamo ter se za nekaj minut osredotočimo na podrobno opazovanje prostora, v katerem smo. Lotimo pa se lahko tudi vodenih meditacij."
Če pa ste bolj športni tip in je še vedno vadba tista, ki vas najbolj sprosti, pa se lotite doma pilatesa, joge ali katere druge vadbe, s katero se boste predihali in sprostili. Tudi nekatere športne aktivnosti na prostem, v bližini svojega doma, lahko po novem izvajate.
Gibanje nam pomaga tudi pri tem, da na položaj, ki nas skrbi, pogledamo z druge perspektive. Utrnejo se nam lahko nove ideje ali pa najdemo rešitve svojih izzivov, ki jih prej nismo videli, pravi sogovornica.
Tudi otrokom je težko, zato se z njimi odkrito pogovorite.
Z otroki bodite odkriti, a pri informiranosti postavite meje
Tega, da nas zaradi trenutnih razmer pogosto navdajajo neprijetni občutki, kot ste tesnoba in strah, ni treba skrivati pred otroki. Sploh če tudi oni počutijo podobno. Razložimo tudi njim, da so takšna razmišljanja in doživljanja te dni pogosta in običajna ter da v tem niso sami.
"Pomembno je, da z razvijanjem zdravih navad, ki sem jih omenila zgoraj, poskrbimo najprej zase. To nam bo pomagalo, da se bomo z razmerami spopadali bolj umirjeno, otroci pa se bodo ob našem vzoru učili spopadanja z življenjskimi izzivi na zdrav način," pove Krajnčeva.
Ko gre za pojasnjevanje položaja, je prav tako treba biti z otroki odkrit, a izogibajmo se zastraševanju in dramatiziranju. Prav tako naj otroci, sploh mlajši, ne spremljajo novic v medijih – še posebej tistih, ki zastrašujejo.
Otroci ne potrebujejo podrobnih informacij o dogajanju. Pomembno je, da jim starosti primerno podamo le osnovne informacije o tem, da gre za bolezen, in da jih podučimo, kaj lahko naredijo, da preprečijo njeno širjenje (umivanje rok, redno zračenje prostorov, higiena kašljanja, omejevanje socialnih stikov in drugo). Na ta način bodo začutili, da niso nemočni, ampak imajo možnost nadzora nad položajem.
Najdite prednosti v tem, da smo že pet tednov doma. Ena od njih je vsekakor ta, da imamo zdaj vendarle več časa drug za drugega kot sicer.
Kako ravnati, ko tudi otroku popusti potrpljenje?
Tudi otroci so že več kot mesec dni doma. Šolajo se na domu, igrajo se doma, nimajo stika s prijatelji, kar številnim prihaja do živega. Da jim bo lažje, lahko organizirate videoklic, kjer se bodo na daljavo družili s prijatelji. Lahko poklepetajo po telefonu. Lahko predlagate, da vsem, ki jih pogreša – tudi babicam in dedkom – enkrat na teden napiše pismo in kaj ustvari zanje, pa nato to pošljete po pošti.
Predvsem pa otroku razložite, da je položaj, v katerem smo, trenuten in da bo enkrat minil. In da lahko poskušamo iz njega potegniti najboljše. Že res, da se ne morejo igrati na igralih in družiti s prijatelji, a zdaj lahko družina preživlja skupaj več časa kot prej.
"Preprosto jim pojasnimo, da so igrišča zaprta, ampak da lahko namesto tega skupaj počnemo kaj drugega. Še vedno jih lahko peljemo na kakšen neobljuden kraj v naravo, na primer v gozd, kjer je veliko možnosti za igro in raziskovanje. Ta čas tudi staršem podarja priložnost, da prebudimo otroka v sebi in znova najdemo navdušenje nad stvarmi, ki jih za igro in raziskovanje ponuja narava," pravi dr. Saša Krajnc.
Pri partnerju se poskušajte osredotočiti na pozitivne stvari, ki jih naredi v tem času za vas in otroke. In bodite zanje hvaležni.
Ne pozabite na partnerski odnos
Potem pa so tu še partnerski odnosi, ki so v času izolacije prav tako lahko na veliki preizkušnji. Tista razmerja, ki so že prej dobro delovala, v katerih sta si partnerja stala ob strani in si pomagala, verjetno ne bodo doživela hujših pretresov. A tam, kjer so bile težave navzoče že prej, pa sta se morda oba v paru umikala v delo, starševske zadolžitve, gospodinjska opravila, bi lahko v teh dneh počilo.
Ne glede na to, v katero skupino spadate, zdaj je čas, da za svojo zvezo naredite nekaj dobrega. Da izkoristite čas ali za krepitev že tako dobrih vezi ali za prevetritev odnosa, ki ni dobro deloval. V ta namen sogovornica za začetek predlaga preprost večerni ritual.
"Sama ga imenujem 'cenjenje partnerja', njegov namen pa je, da drug drugemu povemo pet stvari, ki jih cenimo. Na primer, da cenimo, da je partner otroku potrpežljivo razložil učno snov, da je skuhal okusno kosilo, ali da cenimo, kako lepo poskrbi za hišnega ljubljenčka. Cenimo lahko tudi, da nas podpre, ko potrebujemo čas zase, ali ko nas ljubeče pogleda," predlaga. In doda:
Že ta majhna sprememba lahko v odnosu naredi veliko razliko, saj nas bo tudi skozi dan spodbujala, da se osredotočamo na dobro v partnerju, na opazovanje njegovih prijetnih lastnosti in vedenj, namesto da iščemo napake in pomanjkljivosti.
Skušajte skleniti sami pri sebi, da boste iz te situacije izšli močnejši kot kadarkoli, in to odločitev vsak dan znova obnavljajte.
In za konec dr. Saša Krajnc vsem še polaga na srce ...
Zato predlagam, da sprejmemo odločitev, da bomo iz teh razmer izšli močnejši kot kadarkoli, in jo vsak dan znova obnavljamo. Morda trenutno še ne vemo, kako se bo to zgodilo, in nam tega na tej točki še ni treba vedeti.
Pomembno je, da začutimo moč te odločitve v svojem telesu. Šele ko v sebi začutimo neomajno odločenost, da vstopimo v svojo moč, začnemo dobivati dobre ideje in začnemo videti rešitve, ki jih prej nismo videli. Veliko močnejši, sposobnejši in ustvarjalnejši smo, kot si mislimo. A moramo najprej brezpogojno verjeti, da smo.
3