Nedelja, 15. 3. 2020, 14.11
4 leta, 1 mesec
Kako preživeti izolacijo, ne da bi se vam zmešalo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,07
30
Samoizolacija lahko vodi v depresijo.
Koronavirus bo v prihodnjih 14 dneh popolnoma zaustavil družbeno in javno življenje prebivalcev Slovenije. Zaradi preprečevanja širjenja virusa in njegove lažje obvladljivosti pristojni pozivajo k omejitvi gibanja na javnih površinah. V luči tega je bila sprejeta tudi odločitev o zaprtju izobraževalnih ustanov, odpovedi prireditev in športnih dogodkov. A brez preplaha – ni vse tako slabo. Treba se je zavedati, da je izolacija ključen korak pri omejevanju virusnih obolenj, zato velja v izredni situaciji potrpeti.
Kot je povedal košarkar Travis Dienter, ki skupaj s svojo družino v Italiji preživlja 14-dnevno samoizolacijo, čas v udobju lastnega domovanja teče zelo počasi. "Včasih nam lahko postane dolgčas, še posebej v takem položaju," je Dienter povedal za The Guardian.
V podobnem položaju se je po prihodu iz Italije znašla tudi Claire Amos, ravnateljica v eni izmed srednjih šol na Novi Zelandiji. Kot je povedala, svoja jutra posveča delu, ki ga opravlja s pomočjo računalnika. "V tem stanju si res lahko produktiven. Učinkovitost je boljša," je med drugim povedala Amosova.
Samoizolacija lahko vodi v depresijo
Čeprav Amosova na trenuten položaj gleda s pozitivne plati, pa se Dienterju samoizolacija včasih zdi težka. "Delo od doma me na trenutke spravlja v norost," je povedal košarkar.
Ostanite pozitivni in imejte v mislih, da gre zgolj za prehodno obdobje.
Kot je za The Guardian pojasnila klinična psihologinja Carly Johnco, lahko samoizolacija vodi v anksioznost, ekstremno frustracijo, slabo voljo in v izrednih primerih celo depresijo. Tudi profesorica psihologije in strokovnjakinja za starševstvo Lea Waters pojasnjuje, da lahko samoizolacija prizadene tri komponente, ki so ključne za naše duševno zdravje: občutek samostojnosti, povezanosti z drugimi in učinkovitosti.
Da bi prihodnje dni prebrodili s čim manj stresa in negativne miselnosti, so strokovnjaki pripravili nekaj nasvetov, s pomočjo katerih bomo lažje preživeli to prehodno obdobje, ki ga bo zaznamoval predvsem čas doma.
Bodite usklajeni
Watersova predlaga, da takoj na začetku z družino izvedete tako imenovani krizni sestanek: "Imejte pogovor o tem, kaj mislite, da bo največji izziv. Kakšne so prednosti vsakega člana družine in kako lahko pomaga?" Iskren pogovor o skrbeh in pričakovanjih družinskih članov v času, ki ga bo večina preživljala doma, lahko izboljša dani položaj.
Resnica je najboljša
Trenutno so na največji preizkušnji prav starši, katerih otroci in malčki zaradi zaprtja šol ostanejo brez varstva. Ker marsikateri otrok niti ne razume položaja glede koronavirusa, je izjemnega pomena, da kot starši svojemu otroku prisluhnete in sočustvujete z njegovimi morebitnimi strahovi. "Pogovorite se o dejstvih in strahovih," pojasnjuje Waltersova. Ključno za obvladovanje preplaha je, da jim ponudite občutek nadzora, kar lahko storite s tem, ko jim pomagate vzpostaviti pravilno in ustrezno osebno higieno.
S ponedeljkom se zapirajo šole. Otroku razložite, kaj to pomeni in zakaj je do tega prišlo.
Tudi za odrasle je pomembno ohranjanje občutka za perspektivo in nenehno informiranje o situaciji s koronavirusom, saj naj bi to po mnenju strokovnjakinje bistveno pripomoglo k manjšanju tesnobnih občutkov. "Pomembno je, da so ljudje odprti za svoje izkušnje, da zmanjšajo stigmo ali zadrego, povezano z morebitno samoizolacijo," meni Amosova, ki je po vrnitvi iz Italije preživela 14 dni v samoizolaciji.
Rutina je dobrodošla, ni pa nujna
Ohranjanje vsakdanje rutine je še vedno dobrodošlo, ni pa nujno, da se je strogo držimo. "Rutine so vedno dobre za tiste, ki imajo radi strogo organiziranost," pravi Waltersova, ki ob tem dodaja, da bi morale družine rutino nekoliko prilagoditi glede na potrebe otrok, ki so v tem času doma.
Zdaj je pravi trenutek, da se še bolj povežete s svojim otrokom.
Sama svetuje, da obdobje zaprtja šol izkoristite za skupno preživljanje prostega časa, ki naj bo v znamenju animacije s poučnimi igrami, pomoči glede učenja ali branja knjig. Čeprav dolgočasje najlažje preganjamo z gledanjem televizije in vsebin na platformah za pretočne vsebine, pa to stroka v prekomerni količini odsvetuje.
Poskrbite za telesno aktivnost
Umik od vsakdanjih dejavnosti lahko v nas sproži apatičnost, zato strokovnjakinje predlagajo, da si najdemo načine, s katerimi bi ohranili telesno aktivnost skozi dan, vanjo pa lahko vključimo tudi otroke. "Če otroci ne ohranjajo zdrave mere aktivnosti, lahko to vodi v frustracijo in dolgočasje," pojasnjujeta strokovnjakinji, ki zato predlagata – če imate za to prostor – skupno telovadbo.
Umik od vsakdanjih dejavnosti lahko v nas sproži apatičnost.
Spoštujte oseben prostor
Izrednega pomena v tem času je tudi ohranjanje in spoštovanje osebnega prostora družinskih članov. "Pred preizkušnjo so zlasti tisti, ki imajo radi lasten prostor. Predlagam, da v svojem domu ustvarite tako imenovane cone, kamor se lahko umaknete takoj, ko začutite, da vas prisotnost družinskih članov duši," pravi Waltersova. Pa čeprav je spoštovanje osebnega časa pomembno, poskušajte z družino ohraniti navade, s pomočjo katerih ohranjate družinsko ravnovesje.
Ostanite v stikih
Čeprav se vam bo na prvi pogled zdelo, kot da živite izolirani od sveta, izkoristite prednosti sodobne tehnologije, s katero že z enim samim (video)klicem ostanete v nenehnih stikih s prijatelji, družino in sorodniki.
30