Petek, 24. 10. 2025, 9.18
4 ure, 45 minut
V nedeljo nas čaka dodatna ura spanca. Nam bo škodila?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
Čeprav velja, da je jesenski prehod na zimski čas blažji od spomladanskega, pa ni povsem neškodljiv. Zmoti namreč naš cirkadiani ritem – notranjo uro, ki uravnava spanje, budnost, proizvodnjo hormonov in razpoloženje.
V noči na nedeljo, 26. oktobra, prehajamo na zimski čas. Ob 3. uri bomo kazalce premaknili eno uro nazaj, na 2. uro zjutraj. Na ta način bomo v nedeljo pridobili uro dodatnega spanca, s čimer bodo jutra svetlejša, a se bo popoldne bolj zgodaj stemnilo. Kako premikanje ure vpliva na naš organizem?
Sezonsko prestavljanje časa dvakrat letno že dolgo buri duhove in v članicah Evropske unije narašča pritisk, da bi ta sistem ukinili. Ko bo sprejeta ustrezna direktiva, jo bo morala upoštevati tudi Slovenija in se odločiti, katerega od sistemov bo upoštevala oziroma ali bo stalno ostala v poletnem ali zimskem času. Enotnega mnenja o tem seveda ni.
Države razpravljajo o prednosti enega in drugega sistema, strokovnjaki pa menijo, da jesensko premikanje ure naredi organizmu manj škode kot spomladansko, ki naj bi bilo povezano s povečanjem srčnih napadov in prometnih nesreč. V prid jesenskemu času naj bi bilo tudi dejstvo, da omogoča več jutranje svetlobe, kar je dobro za šolarje in ljudi, ki zgodaj začnejo delo. Po drugi strani pa poletni čas omogoča več svetlobe v večernih urah, kar je dobro za turizem in prosti čas.
Premikanju ure na poletni/zimski čas sledi večina Evrope, Severne Amerike, delov Afrike in Azije.
Vpliv premika ure na zdravje
Čeprav velja, da je jesenski prehod na zimski čas blažji od spomladanskega, pa ni povsem neškodljiv. Zmoti namreč naš cirkadiani ritem – notranjo uro, ki uravnava spanje, budnost, proizvodnjo hormonov in razpoloženje. "V vsaki celici telesa je cirkadiani ritem, obstaja pa tudi glavna ura – skupina nevronov v možganih, ki samodejno sledi svetlobi, zori, mraku in temi prek signalov iz oči," je za Euronews Health povedal Timo Partonen, izredni profesor psihiatrije na Univerzi v Helsinkih. "Delovanje te ure vpliva na to, kako dobro spimo in kako dobro ali slabo je naše razpoloženje. Zato je tako pomembna," je dodal.
Nekateri ljudje spremembo bolj čutijo kot drugi. "Tisti, ki ne marajo jesenske spremembe, se večinoma pritožujejo, da se ob odhodu iz službe nenadoma stemni. Vendar pa se je treba zavedati, da to preprosto odraža kraj, kjer živimo. V tem letnem času ni dovolj dnevnih ur, da bi bila jutra in večeri svetla. Tako da tema ni posledica spremembe ure, ampak le geografije," pravi profesor Malcolm von Schantz, kronobiolog na Univerzi Northumbria.
"Po drugi strani pa je biološko in fiziološko svetloba zjutraj za nas veliko pomembnejša. Glavna cirkadiana ura se lažje prilagodi zimskemu času," se strinjata tako von Schantz kot Partonen, ki opozarja, da obstaja tudi tveganje, da ljudje dodatne ure ne izkoristijo za spanje in namesto tega ostanejo pokonci dlje, s čimer si še naprej kopičijo spalni dolg.
Jesenski premik ure pa ima lahko prav tako neugodne posledice. Letošnji študiji univerze v Liverpoolu in Oxfordu sta pokazali, da so ženske pogosteje kot moški poročale o povečani skrbi, zmedenosti in stresu v dneh po spremembi ure. Motnje v otroških rutinah, kot sta poznejši odhod v posteljo in težave z zbujanjem, so prav tako prispevale k stresu v gospodinjstvih.
Dolgoročna tveganja
Širše zdravstvene raziskave kažejo, da lahko pogoste spremembe ure prinašajo resnejša, dolgoročna tveganja. Polletni premiki ure vodijo do višjih stopenj kapi in debelosti, ugotavlja študija z univerze Stanford, v kateri so primerjali tri sisteme – trajni standardni čas, trajni poletni čas in polletni premik časa.
Za zadnjega so ugotovili, da je najslabša možnost, uvedba trajnega standardnega časa pa bi v ZDA lahko preprečila približno tristo tisoč kapi na leto in zmanjšala debelost pri 2,6 milijona ljudeh. Pri tem bi trajni poletni čas dosegel približno dve tretjini te koristi, kaže raziskava.
Bistveno je vzdrževanje rednega vzorca spanja
Vzdrževanje doslednega vzorca spanja je eden najpomembnejših – in pogosto spregledanih – vidikov našega dolgoročnega zdravja. Zanj je treba čim bolj zmanjšati nihanja, sodobno navado nadoknajevanja spanca ob koncih tedna – znano kot "socialni časovni zamik" – pa je von Schantz opisal kot biološko motečo.
"Mnogi med tednom vstanemo zgodaj in nato ob koncih tedna spimo dlje, s čimer v bistvu spremenimo svoj urnik, kot da bi v petek potovali v drug časovni pas in se v ponedeljek vrnili. Ta vzorec ima enake dolgoročne negativne učinke kot pogosta izpostavljenost časovnemu zamiku," je dejal von Schantz.
Študije tudi kažejo, da imajo posamezniki z nerednimi cikli spanja in budnosti za 26 odstotkov večje tveganje za resnejše srčno-žilne dogodke, kot so srčni infarkti in kapi, tudi če so spali priporočenih od sedem do devet ur na noč.
Bi raje trajni standardni čas?
Številni znanstveniki in organizacije za spanje podpirajo odpravo polletnega premikanja ure v korist trajnega standardnega časa. EU je leta 2018 predlagala odpravo sezonskega premikanja ure, in čeprav je Evropski parlament to načeloma podprl, se države članice niso mogle dogovoriti, ali naj sprejmejo stalni standardni ali poletni čas.
Za zdaj torej premikanje ure ostaja, strokovnjaki pa se strinjajo, da lahko dodatna ura za pristen počitek – namesto da ostanemo pokonci dlje – pomaga pri lajšanju prehoda.
